Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tihotapen (1)

1.      tihotápen  -pna -o prid. (ȃ) knjiž. skriven, neopazen: tihotapen zasledovalec tihotápno prisl.: za njim se je tihotapno plazil maček ♪