Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tiho (363)

1.      tihôča  -e ž (ó) knjiž., redko tišina: nastala je tihoča ♪
2.      tiholástvo  -a s (ȃ) knjiž., redko neodkritost, potuhnjenost: bali so se njegovega tiholastva ♪
3.      tiholázec  -zca m (ȃ) knjiž., ekspr. 1. tiho hodeč človek: tiholazec se mu je približal na dva metra / za njim so poslali tiholazca 2. neodkrit, potuhnjen človek: bati se tiholazcev; spletkarski tiholazec ♪
4.      tiholázen  -zna -o prid. (ā) knjiž., ekspr. 1. tiho hodeč: tiholazen zasledovalec; volk je tiholazna žival 2. neodkrit, potuhnjen: tiholazen in častihlepen spletkar / govoriti s tiholaznim glasom tiholázno prisl.: tiholazno je prišla odpret ♪
5.      tiholáziti  -im nedov. (á ȃ) knjiž., ekspr. 1. tiho hoditi: tiholazil je kot tat, da je ne bi prebudil 2. neodkrito, potuhnjeno se vesti ali govoriti: tiholazil je, da bi se ji prikupil; pred nami ti ni treba tiholaziti ♪
6.      tiholázka  -e ž (ȃ) knjiž., redko neodkrita, potuhnjena ženska: kako naj zaupamo taki tiholazki ♪
7.      tiholáznik  -a m (ȃ) knjiž., redko neodkrit, potuhnjen človek: zmeraj je bil tiholaznik ♪
8.      tíhoma  prisl. (ȋ) knjiž. tiho, natiho: tihoma odpreti, se približati / tihoma kaj odobravati ♪
9.      tihomôrski  -a -o prid. (ó) knjiž. tihooceanski: tihomorski otoki; tihomorska obala ♪
10.      tihooceánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Tihi ocean: tihooceanski otoki; tihooceanska obala / tihooceanska ljudstva ♪
11.      tíhost  -i ž (í) lastnost, značilnost tihega: tihost avtomobila / tihost ulic / popolna tihost tišina ♪
12.      tíhót  medm. (ȋ-ọ̑) klic konju naprej v desno!: vpregel je konja, prijel za vajeti in pognal: tihot ♪
13.      tihôta  -e ž (ó) knjiž. tišina: povsod je bila tihota; nastala je tihota; tihoto je prekinilo streljanje; v tihoto se je oglasil zvon; nočna tihota; popolna, velika tihota; tihota poletnega jutra / spregovoril je sredi največje tihote ∙ star. tihota na morju brezvetrje ♪
14.      tihotápec  -pca m (ȃ) kdor skrivaj, na nedovoljen način prinaša, spravlja kaj čez državno mejo: izslediti tihotapce; tihotapec orožja; tihotapec z mamili; zbirališče tihotapcev ♪
15.      tihotápen  -pna -o prid. (ȃ) knjiž. skriven, neopazen: tihotapen zasledovalec tihotápno prisl.: za njim se je tihotapno plazil maček ♪
16.      tihotápiti  -im nedov. (á ȃ) skrivaj, na nedovoljen način prinašati, spravljati a) čez državno mejo: zaprli so ga, ker je tihotapil; tihotapiti mamila, orožje / tihotapiti iz tujine; tihotapiti blago čez mejo b) kam sploh: tihotapiti orožje upornikom; tihotapiti pisma v zapor tihotápiti se ekspr. skrivaj, neopazno iti: počasi se je tihotapil iz sobe; tihotapiti se k vratom, na podstrešje; tihotapiti se po stopnicah; tihotapil se jim je za hrbet // neopazno prihajati: sončna svetloba se v ozkih curkih tihotapi skozi špranje; v sobo se tihotapi vonj po hrani / vanj se tihotapi strah tihotápljen -a -o: tihotapljeni diamanti; prodajalci tihotapljenega blaga ♪
17.      tihotápka  -e ž (ȃ) ženska oblika od tihotapec: kaznovati, odkriti tihotapko; tihotapka cigaret ♪
18.      tihotápljenje  -a s (á) glagolnik od tihotapiti: tihotapljenje računalnikov / tihotapljenje čez mejo / tihotapljenje pisem v zapor ♪
19.      tihotápski  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na tihotapce ali tihotapljenje: mednarodna tihotapska mreža; tihotapske poti / tihotapska ladja; tihotapska trgovina / tihotapsko blago 2. ekspr. skriven, neopazen: tihotapska kretnja tihotápsko prisl.: tihotapsko se mu je priplazil za hrbet; tihotapsko smukniti iz sobe; tihotapsko spravljati mamila čez mejo ♪
20.      tihotápstvo  -a s (ȃ) dejavnost tihotapcev: preprečevati tihotapstvo; ukvarjati se s tihotapstvom / biti kaznovan zaradi tihotapstva tihotapljenja ♪
21.      tihôten  -tna -o prid. (ó) precej tih: tihoten šepet / tihotna cesta; tihotno mesto / tihotna noč / tihotna misel tihôtno prisl.: tihotno stopati / v povedni rabi povsod je čudno tihotno ♪
22.      tihôtiti  -im nedov. (ō ȏ) knjiž., redko tišati: tihotiti glas, jok ♪
23.      tihôtnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost tihotnega: tihotnost sobe / popolna tihotnost ♪
24.      tihožíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tihožitje: tihožitna kompozicija ● knjiž. tihožitno razpoloženje v pesmi razpoloženje, ki odraža mir, ubranost v naravi ♪
25.      tihožítje  -a s (ȋ) um. slika, na kateri so upodobljeni v simbolično ali estetsko kompozicijo razporejeni negibni predmeti, živali, rastline: slikati tihožitja; cvetlično, lovsko tihožitje; razstava tihožitij ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226