Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
tih (51-75)
- odtihotápiti -im dov. (á ȃ) nav. ekspr. naskrivaj, neopazno odnesti: odtihotapiti zavoj v avto odtihotápiti se naskrivaj, neopazno oditi: odtihotapiti se iz hiše; po prstih se odtihotapiti; odtihotapiti se v sobo ♪
- odtístihdôb in od tístih dôb prisl. (ȋ-ȏ) star. od takrat: nekaj sta se sporekla in odtistihdob ga ni več pogledala ♪
- odtistihmál [au̯] prisl. (ȃ) star. od takrat: odtistihmal ga je videla samo enkrat ♪
- políptih tudi políptihon -a m (ȋ) um. krilni oltar z več gibljivimi stranskimi deli: ohranjen je le del poliptiha ♪
- póltíh -a -o [u̯t] prid. (ọ̑-ȋ ọ̑-í) ki ni popolnoma tih: govoriti s poltihim glasom / poltiho petje póltího prisl.: poltiho žvižgati ♪
- potíhce prisl. (ȋ) nar. zahodno tiho, natiho: potihce je stopil za drevo ♪
- potíhel -hla -o [ǝu̯] prid. (í) knjiž., redko ki je postal tih, tišji: potihli fantje / stopal je po potihli ulici; prim. potihniti ♪
- potíhem in po tíhem prisl. (ȋ) 1. izraža, da se dejanje dogaja malo slišno ali neslišno: potihem jokati, vprašati; prišel je čisto potihem / le potihem, da te kdo ne sliši 2. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja okolici prikrito, neopazno: potihem dela proti meni; kar potihem se je preselil // izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito: potihem upa, da se bo srečno izteklo / sosedje se mu potihem smejejo ♪
- potíhniti -em dov. (í ȋ) 1. drug za drugim utihniti: glasovi so potihnili // postati tih, tišji: za trenutek potihniti 2. postati manj intenziven, manj izrazit: hrup je potihnil; veter je potihnil; prim. potihel ♪
- potího in po tího prisl. (ȋ) 1. izraža, da se dejanje dogaja malo slišno ali neslišno: potiho dihati, govoriti, peti; vojaki so potiho kleli; potiho odpreti vrata; strune so najprej zvenele potiho, potem glasneje / ekspr. mamica je prišla v sobo potiho potiho 2. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja okolici prikrito, neopazno: potiho je podpiral partizane // izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito: potiho se vsem posmehuje; pa jo le ljubi, samo potiho ♪
- potíhoma prisl. (ȋ) 1. izraža, da se dejanje dogaja malo slišno ali neslišno: potihoma govoriti, vprašati; vrata se potihoma odpirajo; potihoma stopati; beri bolj potihoma 2. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja okolici prikrito, neopazno: potihoma so opravili svojo nalogo; potihoma se je splazil v kuhinjo // izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito: potihoma si je moral priznati, da ni imel prav ♪
- potihováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. 1. postajati tih, tišji: hrup je potihoval in spet naraščal 2. postajati manj intenziven, manj izrazit: vihar potihuje ♪
- preštíhati -am dov. (í) pog. z lopato prerahljati, obrniti zemljo: preštihati vrt; prim. prelopatiti ♪
- pretíh -a -o prid. (ȋ í) preveč tih: pretih govor; pretiho petje / pretiho dekle pretího prisl.: pretiho govoriti ♪
- pretíhniti -em dov. (í ȋ) knjiž. premolkniti: za hip pretihniti / zvonjenje je pretihnilo / razbijanje je pretihnilo prenehalo ♪
- pretihotápiti -im dov. (á ȃ) skrivaj, na nedovoljen način prenesti, spraviti a) čez državno mejo: pretihotapiti orožje / ukradel je konja in ga pretihotapil čez mejo / pretihotapiti vohuna b) kam sploh: pretihotapiti pismo v zapor ∙ ekspr. pretihotapil je steklenico v sobo skrivaj, neopazno prenesel pretihotápiti se ekspr. skrivaj, neopazno priti: pretihotapiti se do hiš, v sotesko; kot tat se je pretihotapil v sobo pretihotápljen -a -o: pretihotapljena mamila; pretihotapljeno sporočilo ♪
- pretihotápljati -am nedov. (á) skrivaj, na nedovoljen način prenašati, spravljati čez državno mejo: pretihotapljati radijske aparate / pretihotapljati ljudi ♪
- pritihotápiti -im dov. (á ȃ) skrivaj, na nedovoljen način prinesti, spraviti a) čez državno mejo: pritihotapiti kavo, orožje b) kam sploh: pritihotapiti igrače v šolo pritihotápiti se ekspr. skrivaj, neopazno priti: pritihotapiti se do vrat, na dvorišče, po drevoredu; pren. v srce se mu je pritihotapila zavist pritihotápljen -a -o: pritihotapljena mamila ♪
- prótihábsburški -a -o prid. (ọ̑-ȃ) ki je proti dinastiji Habsburžanov: protihabsburška politika ♪
- prótihítlerjevski -a -o prid. (ọ̑-í) ki je proti Hitlerju ali hitlerizmu: protihitlerjevski boj / publ. članice protihitlerjevske koalicije ♪
- prótihrúpen -pna -o prid. (ọ̑-ȗ) ki varuje pred hrupom: protihrupni nasip / protihrupna zaščita ♪
- stíh -a m (ȋ) 1. lit. verz: kitica je iz dveh ali več stihov; povedati nekaj stihov pesmi / svobodni stih 2. mn., knjiž. pesem: brati Prešernove stihe; pisati stihe / ima rajši stihe kot prozo ♪
- stíha prisl. (ȋ) knjiž. tiho, potiho: nihče ne poje, vsi le stiha brundajo; govoriti stiha / oče se stiha veseli sinovega obiska natihem ♪
- stihíja -e ž (ȋ) 1. nenačrtno, nekontrolirano dogajanje: prepustiti gospodarstvo stihiji; hiter razvoj je vnesel v družbo stihijo; tržna stihija 2. nav. ekspr. neobvladljiv, uničevalen pojav v naravi: nemoč človeka pred naravno stihijo; vodna stihija / z letali krotiti ognjeno stihijo požar; neukrotljiva stihija reke uničevalno delovanje ♪
- stihíjen -jna -o prid. (ȋ) stihijski: stihijna pot razvoja; stihijno delovanje stihíjno prisl.: delati stihijno ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226