Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
tih (26-50) ![](arw_left.gif)
- tihožíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tihožitje: tihožitna kompozicija ● knjiž. tihožitno razpoloženje v pesmi razpoloženje, ki odraža mir, ubranost v naravi ♪
- tihožítje -a s (ȋ) um. slika, na kateri so upodobljeni v simbolično ali estetsko kompozicijo razporejeni negibni predmeti, živali, rastline: slikati tihožitja; cvetlično, lovsko tihožitje; razstava tihožitij ♪
- akróstih tudi akrostíh tudi akróstihon -a m (ọ̑; ȋ; ọ̑) lit. posvetilo ali rek, sestavljen iz začetnih črk verzov: sonetni venec z akrostihom ♪
- ántihítlerjevski -a -o prid. (ȃ-ȋ) ki je proti Hitlerju ali hitlerizmu: antihitlerjevsko gibanje / publ. antihitlerjevska koalicija ♪
- ántihumanístičen -čna -o prid. (ȃ-í) ki je proti humanizmu, človečnosti: demagoška in antihumanistična ideologija ♪
- častihlépen -pna -o prid., častihlépnejši (ẹ́ ẹ̄) ki hlepi po časti, slavi: častihlepen in samovoljen človek ♪
- častihlépje -a s (ẹ̑) hlepenje po časti, slavi: častihlepje mu ni dalo, da bi odnehal; ima veliko mero častihlepja ♪
- častihlépnež -a m (ẹ̑) kdor hlepi po časti, slavi: to je častihlepnež in pustolovec ♪
- častihlépnik -a m (ẹ̑) star. častihlepnež ♪
- častihlépnost -i ž (ẹ́) lastnost častihlepnega človeka: to je naredil iz častihlepnosti ♪
- díptih tudi díptihon -a m (ȋ) 1. um. poslikani ali reliefno okrašeni plošči, ki se zapirata kot knjiga: oltarni diptih; pren. novelistični diptih 2. pri starih Rimljanih povoščeni tablici za pisanje ♪
- dístih tudi dístihon -a m (ȋ) lit. dvovrstična kitica, dvostišje: pisati distihe / elegijski distih antična kitica iz heksametra in pentametra ♪
- dotihmal gl. dotehmal ♪
- dotihotápiti se -im se dov. (á ȃ) pritihotapiti se: kakor bi se namenil krast, se je dotihotapil k oknu ♪
- dotístihdôb in do tístih dôb prisl. (ȋ-ȏ) star. do takrat, do tedaj: dotistihdob še ni mislil na upor ♪
- dotistihmál [au̯] prisl. (ȃ) star. do takrat, do tedaj: dotistihmal je izdal več knjig ♪
- iztihotápiti -im dov. (á ȃ) skrivaj, na nedovoljen način odnesti, spraviti iz česa: iztihotapiti pismo iz zapora; iztihotapiti blago čez mejo / ranjenega partizana so iztihotapili iz zastražene bolnice iztihotápiti se ekspr. skrivaj, neopazno oditi: bos se je iztihotapil iz hiše; iztihotapili so se na cesto ♪
- iztihotápljati -am nedov. (á) skrivaj, na nedovoljen način odnašati, spravljati iz česa: zdravila so iztihotapljali skozi okna / iztihotapljal je devize v tujino ♪
- natíhce prisl. (ȋ) ekspr., redko tiho, natiho: natihce se smejati, zapreti ♪
- natíhcema prisl. (ȋ) ekspr., redko tiho, natiho: natihcema stokati ♪
- natíhem in na tíhem prisl. (ȋ) 1. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja okolici prikrito, neopazno: to bi bilo treba opraviti natihem; natihem pisati pesmi, se poročiti // izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito: natihem si mora priznati, da je poražen; natihem si želeti ljubezni 2. redko tiho, natiho: natihem zakleti; natihem zapreti vrata ♪
- natího in na tího prisl. (ȋ) 1. izraža, da se dejanje dogaja malo slišno ali neslišno: natiho odpreti; po prstih in natiho stopati; natiho vprašati, zaječati 2. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja okolici prikrito, neopazno: natiho likvidirati podjetje; natiho pokopati // izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito: natiho si je mislil svoje, naglas pa tega ni povedal ♪
- natíhoma prisl. (ȋ) knjiž. tiho, natiho: natihoma se bližati, odpreti; natihoma odgovoriti / natihoma se shajati; kar natihoma je prodal in izginil ♪
- nèutihljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž. ki (dolgo) ne utihne: neutihljiv smeh; neutihljivo stokanje ranjencev // ekspr. pogost, pogosten: materina neutihljiva graja nèutihljívo prisl.: kos je neutihljivo pel ♪
- odtihmal gl. odtehmal ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226