Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tih (26-50)



  1.      tihožíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na tihožitje: tihožitna kompozicija ● knjiž. tihožitno razpoloženje v pesmi razpoloženje, ki odraža mir, ubranost v naravi
  2.      tihožítje  -a s () um. slika, na kateri so upodobljeni v simbolično ali estetsko kompozicijo razporejeni negibni predmeti, živali, rastline: slikati tihožitja; cvetlično, lovsko tihožitje; razstava tihožitij
  3.      akróstih  tudi akrostíh tudi akróstihon -a m (ọ̑; ; ọ̑) lit. posvetilo ali rek, sestavljen iz začetnih črk verzov: sonetni venec z akrostihom
  4.      ántihítlerjevski  -a -o prid. (-) ki je proti Hitlerju ali hitlerizmu: antihitlerjevsko gibanje / publ. antihitlerjevska koalicija
  5.      ántihumanístičen  -čna -o prid. (-í) ki je proti humanizmu, človečnosti: demagoška in antihumanistična ideologija
  6.      častihlépen  -pna -o prid., častihlépnejši (ẹ́ ẹ̄) ki hlepi po časti, slavi: častihlepen in samovoljen človek
  7.      častihlépje  -a s (ẹ̑) hlepenje po časti, slavi: častihlepje mu ni dalo, da bi odnehal; ima veliko mero častihlepja
  8.      častihlépnež  -a m (ẹ̑) kdor hlepi po časti, slavi: to je častihlepnež in pustolovec
  9.      častihlépnik  -a m (ẹ̑) star. častihlepnež
  10.      častihlépnost  -i ž (ẹ́) lastnost častihlepnega človeka: to je naredil iz častihlepnosti
  11.      díptih  tudi díptihon -a m () 1. um. poslikani ali reliefno okrašeni plošči, ki se zapirata kot knjiga: oltarni diptih; pren. novelistični diptih 2. pri starih Rimljanih povoščeni tablici za pisanje
  12.      dístih  tudi dístihon -a m () lit. dvovrstična kitica, dvostišje: pisati distihe / elegijski distih antična kitica iz heksametra in pentametra
  13.      dotihmal  gl. dotehmal
  14.      dotihotápiti se  -im se dov.) pritihotapiti se: kakor bi se namenil krast, se je dotihotapil k oknu
  15.      dotístihdôb  in do tístih dôb prisl. (-) star. do takrat, do tedaj: dotistihdob še ni mislil na upor
  16.      dotistihmál  [a] prisl. () star. do takrat, do tedaj: dotistihmal je izdal več knjig
  17.      iztihotápiti  -im dov.) skrivaj, na nedovoljen način odnesti, spraviti iz česa: iztihotapiti pismo iz zapora; iztihotapiti blago čez mejo / ranjenega partizana so iztihotapili iz zastražene bolnice iztihotápiti se ekspr. skrivaj, neopazno oditi: bos se je iztihotapil iz hiše; iztihotapili so se na cesto
  18.      iztihotápljati  -am nedov. (á) skrivaj, na nedovoljen način odnašati, spravljati iz česa: zdravila so iztihotapljali skozi okna / iztihotapljal je devize v tujino
  19.      natíhce  prisl. () ekspr., redko tiho, natiho: natihce se smejati, zapreti
  20.      natíhcema  prisl. () ekspr., redko tiho, natiho: natihcema stokati
  21.      natíhem  in na tíhem prisl. () 1. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja okolici prikrito, neopazno: to bi bilo treba opraviti natihem; natihem pisati pesmi, se poročiti // izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito: natihem si mora priznati, da je poražen; natihem si želeti ljubezni 2. redko tiho, natiho: natihem zakleti; natihem zapreti vrata
  22.      natího  in na tího prisl. () 1. izraža, da se dejanje dogaja malo slišno ali neslišno: natiho odpreti; po prstih in natiho stopati; natiho vprašati, zaječati 2. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja okolici prikrito, neopazno: natiho likvidirati podjetje; natiho pokopati // izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito: natiho si je mislil svoje, naglas pa tega ni povedal
  23.      natíhoma  prisl. () knjiž. tiho, natiho: natihoma se bližati, odpreti; natihoma odgovoriti / natihoma se shajati; kar natihoma je prodal in izginil
  24.      nèutihljív  -a -o prid. (- -í) knjiž. ki (dolgo) ne utihne: neutihljiv smeh; neutihljivo stokanje ranjencev // ekspr. pogost, pogosten: materina neutihljiva graja nèutihljívo prisl.: kos je neutihljivo pel
  25.      odtihmal  gl. odtehmal

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA