Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tetraeder (3)

1.      tetraéder  -dra m (ẹ́) geom. telo, ki ga omejujejo štirje trikotniki, četverec: prostornina tetraedra / pravilni tetraeder ki ga omejujejo štirje skladni enakostranični trikotniki ♪
2.      četvérec  in četvêrec -rca m (ẹ̑; ȇ) 1. šport. tekmovalni čoln za štiri veslače: tekmovanje četvercev in osmercev; četverec s krmarjem 2. geom. telo, ki ga omejujejo štirje trikotniki; tetraeder ♪
3.      tetra...  ali tétra... in tetra... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na število štiri: tetraeder, tetraklorid ♪