Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

teti (80-104)


  1.      opustéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati pust: trg je kmalu opustel; veliko vasi je v tem času opustelo opustèl in opustél -éla -o: golo in opustelo drevje; opustelo poslopje; gledal sem ga vsega opustelega ♪
  2.      osirotéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati sirota: s šestimi leti je osirotela; zgodaj osiroteti 2. star., v zvezi s hiša postati prazen, nenaseljen: hiša je osirotela in se bo začela podirati // obubožati: sosed je osirotel in se z ostanki premoženja preselil osirotèl in osirotél -éla -o: skrbeti za osirotele otroke; osirotela hiša ♦ čeb. osirotela čebelja družina čebelja družina, ki je brez matice ♪
  3.      oštéti  oštéjem dov. (ẹ́ ẹ̑) izraziti nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja, navadno z ostrimi besedami: učitelj ošteje učenca; oštel ga je, češ da se potepa; ker je zamudil, je oštela sina, zakaj hodi tja oštét -a -o: ošteti učenci ♪
  4.      otéti  otmèm dov., otél; nam. otét in otèt (ẹ́ ȅ) star. 1. rešiti, obvarovati (pred čim): oteli so ga lakote, nevarnosti, smrti / oteti grad pred razpadanjem / oteti dogodek pozabi; oteti se neprijetnih misli znebiti se, otresti se / oteti ujetnike osvoboditi 2. (s silo) vzeti, odvzeti: oteli so jim premoženje ∙ zastar. sovraži jo, ker ji je otela fanta prevzela otét -a -o: če bi ga prej operirali, bi bil otet ♪
  5.      otolstéti  -ím [u̯s] dov. (ẹ́ í) knjiž., redko odebeliti se: otolstel je kot prašiček otolstèl in otolstél -éla -o: otolstela psička je ležala v senci ♪
  6.      ožoltéti  -ím [u̯t] dov. (ẹ́ í) star. orumeneti: listje je ožoltelo od suše / v obraz je ožoltel ožoltèl in ožoltél -éla -o: kos ožoltelega papirja ♪
  7.      parentétičen  -čna -o (ẹ́) pridevnik od parenteza: parentetična pripomba ♪
  8.      patético  [-ko] prisl. (ẹ̄) muz., označba za izraz izvajanja vzneseno ♪
  9.      patétičen  -čna -o prid. (ẹ́) pretirano navdušen, pretirano vznesen: patetičen govor; patetična deklamacija / spregovoril je s patetičnim glasom; patetično vedenje / patetičen slog pisem / patetičen človek ♪
  10.      patétičnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost patetičnega: patetičnost govora ♪
  11.      patétik  -a m (ẹ́) ekspr. patetičen človek: ne bodi tak patetik ♪
  12.      patétika  -e ž (ẹ́) pretirano navdušenje, pretirana vznesenost: njegova patetika je vzbudila posmeh; slabš. frazerska patetika / pri predavanju je zašel v patetiko ♪
  13.      peripatétičen  -čna -o prid. (ẹ́) filoz. nanašajoč se na Aristotelovo filozofijo helenistične dobe: filozofi peripatetične šole / peripatetična filozofija ♪
  14.      peripatétik  -a m (ẹ́) filoz. učenec in nadaljevalec Aristotelove filozofije v helenistični dobi: filozofija peripatetikov ♪
  15.      plamtéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. goreti s plamenom: ogenj ni ugasnil, a plamtel ni več / po hribih so plamteli kresovi 2. knjiž. dajati močen sij, žar; goreti: nebo plamti / pesn. njene oči so plamtele 3. knjiž. biti, obstajati v veliki meri; goreti: v njej je plamtelo navdušenje; v srcu je plamtel ogenj sovraštva / v očeh mu plamti veselje // v zvezi z od biti zelo čustveno vznemirjen: plamteti od ljubezni; ves je plamtel od jeze, razburjenja, sovraštva 4. knjiž., v zvezi z za izražati, kazati veliko prizadevnost, navdušenje; goreti: plamtel je za svobodo ● knjiž., ekspr. na vrtu plamtijo vrtnice cvetejo z rdečimi cveti; knjiž., ekspr. lica ji kar plamtijo od sramu zelo je zardela plamtèč -éča -e: plamteče bakle; plamteče domoljubje; hladila si je plamteča lica; gleda ga s plamtečimi očmi; prisl.: plamteče je utiral pot novim spoznanjem ♪
  16.      pobedastéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati omejen, nespameten, neumen: postaral se je in pobedastel ♪
  17.      podrhtéti  -ím dov. (ẹ́ í) krajši čas drhteti: spodnja ustnica ji je ob novici podrhtela ♪
  18.      pohitéti  -ím dov., pohítel (ẹ́ í) 1. hitro iti, oditi: pohitela je domov; pohiteti nazaj, za kom; pohiteli so po zdravnika; mimo sosedove hiše je zelo pohitel // ekspr. iti sploh: v Beograd bo pohitel z letalom; pohiteli so mu čestitat; pren. njegova misel je večkrat pohitela v rojstni kraj 2. hitro narediti, opraviti kaj: pohiti, se že mudi; delavci so pohiteli, da so še isti dan končali; pohiteti z delom, z odgovorom; z nedoločnikom pohiteti narediti nalogo ● ekspr. vsi sošolci hodijo plesat, je pohitel fant hitro rekel, povedal ♪
  19.      poletéti  -ím dov., polêtel (ẹ́ í) 1. začeti leteti: ptič je skušal poleteti / pilot je vključil motorje in letalo je poletelo vzletelo / lastovke so že poletele iz gnezda odletele / ekspr. jadrnica je poletela od obale hitro odplula // knjiž. steči, pohiteti: po prstih je poletel k materi 2. s prislovnim določilom z letenjem opraviti določeno pot: poleteti v Beograd; vesoljska ladja je dvakrat poletela okrog lune / smučar je poletel okoli sto metrov ● ekspr. od vrat je poletel klic: živel predsednik se je zaslišal ♪
  20.      poškrlatéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati temno rdeč: obraz ji je poškrlatel / od jeze je ves poškrlatel; poškrlateti v obraz ♪
  21.      poštéti 1 -štéjem dov. (ẹ́ ẹ̑) prešteti: poštej denar; vem, da jih je toliko, saj sem jih poštel ♪
  22.      poštéti 2 -štéjem nedov. (ẹ́ ẹ̑) nar. zahodno ceniti, spoštovati: ljudje ga niso pošteli; tam ga nihče ne pošteje / pošteti opomin upoštevati ♪
  23.      povrtéti  -ím dov. (ẹ́ í) nekoliko zavrteti: povrtel je hruško za pecelj in jo dal v usta; povrteti torbico; povrteti se pred ogledalom ♪
  24.      pozlatéti  -ím dov. (ẹ́ í) ekspr. postati po barvi podoben zlatu: listje, žito je pozlatelo ♪
  25.      požoltéti  -ím [u̯t] dov. (ẹ́ í) star. porumeneti: listje je požoltelo in odpadlo / pri zlatenici koža požolti / v teh letih je požoltel in posivel požoltèl in požoltél -éla -o: stara požoltela knjiga ♪

   1 5 30 55 80 105 130 155 180 205  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA