Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

testi (38)

1.      testíranec  -nca m (ȋ) kdor je testiran: odgovori testirancev ♪
2.      testíranje ¹ -a s (ȋ) glagolnik od testirati¹: opraviti testiranje; testiranje kandidatov, študentov; rezultati testiranja / testiranje vinjenih voznikov / testiranje vozil ♪
3.      testíranje ² -a s (ȋ) glagolnik od testirati²: odreči komu sposobnost testiranja ♪
4.      testírati ¹ -am dov. in nedov. (ȋ) 1. opraviti postopek za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga, preizkusiti: testirati kandidate pred sprejemom v delovno razmerje; testirati otroke v posvetovalnici; testirati smučarje pred začetkom sezone // opraviti postopek za ugotavljanje česa sploh: testirati vinjene voznike ♦ med. testirati otroke s tuberkulinom 2. opraviti postopek za ugotavljanje ustreznosti, učinkovitosti česa: testirati avtomobile, pralne stroje / testirati zanesljivost kake teorije ● žarg. treba bi bilo testirati, kaj ljudje mislijo o tem poizvedeti, preveriti testíran -a -o: izdelek še ni bil testiran; testirane osebe ♪
5.      testírati ² -am dov. in nedov. (ȋ) jur. narediti oporoko: sposobnost osebe, da veljavno testira ◊ šol. testirati semester potrditi ♪
6.      testíren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na testiranje¹: testirna naprava / testirna služba ♪
7.      téstis  -a m (ẹ̑) nav. mn., biol. spolna žleza, ki proizvaja semenčice, moška spolna žleza: vnetje testisov ♪
8.      atestírati  -am dov. in nedov. (ȋ) izdati atest o čem, potrditi: atestirati material atestíran -a -o: atestirani gradbeni elementi ♪
9.      kontestírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. oporekati, ugovarjati: kontestirati cerkveni avtoriteti ♪
10.      protestíranje  -a s (ȋ) glagolnik od protestirati: protestiranje proti vojni ♪
11.      protestírati  -am nedov. in dov. (ȋ) javno izražati nasprotovanje čemu, nezadovoljstvo s čim: protestirati zaradi nasilja, krivičnega sklepa; protestirati proti oboroževanju; protestirati na seji; protestirati z bojkotom, odhodom; glasno, odločno, pismeno protestirati / tako je odločeno. Protestiram ◊ fin. protestirati menico uradno potrditi, da menica ni bila plačana ali akceptirana ♪
12.      apercepcíjski  -a -o (ȋ) pridevnik od apercepcija: apercepcijski testi; apercepcijske sposobnosti človeka ♪
13.      cenóven  tudi cénoven -vna -o prid. (ọ̄; ẹ́) nanašajoč se na ceno: cenovna politika; cenovna struktura trga / cenovni testi ♪
14.      diagnóstičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na diagnozo: delo v diagnostičnem laboratoriju; diagnostični postopek; diagnostična metoda / diagnostične aparature; diagnostično sredstvo / diagnostično cepljenje cepljenje za ugotovitev bolezni, proti kateri se cepi / testi so diagnostično sredstvo za ugotavljanje znanja ♪
15.      ekvivalénten  -tna -o prid. (ẹ̑) po vrednosti enak drugemu, zamenljiv z njim, enakovreden: ekvivalenten denarni znesek; ekvivalentno blago / besedi sta ekvivalentni ◊ ekon. ekvivalentna menjava menjava, ki poteka po načelu: enaka vrednost za enako vrednost; kem. ekvivalentna masa masa elementa, ki se veže z enim gramatomom vodika ali ga zamenja v spojini; mat. ekvivalentni enačbi enačbi, ki določata isto množico rešitev; psih. ekvivalentni testi testi, ki merijo iste psihične lastnosti, čeprav so drugače sestavljeni ♪
16.      evalvácija  -e ž (á) knjiž. ocenitev, ovrednotenje: kritika je opozorila na nekritično evalvacijo rezultatov testiranja ♪
17.      evalvírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. oceniti, ovrednotiti: evalvirati znanje s posebnimi testi ♪
18.      intelektuálec  -lca m (ȃ) kdor opravlja umsko, zlasti ustvarjalno delo; umski delavec, razumnik: intelektualci so proti sklepu protestirali; sodelovanje intelektualcev in delavcev; pisatelji, umetniki in drugi intelektualci ♪
19.      klasifikácija  -e ž (á) 1. razvrstitev, razporeditev česa glede na enake ali podobne lastnosti: klasifikacija blaga; klasifikacija zemljišč / klasifikacija konj na pasme; gre za klasifikacijo dejavnosti po panogah / to ni kriterij za razredno klasifikacijo opredelitev, uvrstitev ♦ biblio. decimalna klasifikacija klasifikacija bibliotečnega in dokumentacijskega gradiva, ki temelji na decimalnem sistemu; jur. antropološka klasifikacija hudodelcev 2. knjiž., redko ocenitev, ovrednotenje: klasifikacija rezultatov testiranja / klasifikacija vedenja ocenitev, redovanje ♪
20.      miróvnik  -a m (ọ̑) pristaš mirovnega gibanja: protesti mirovnikov ♪
21.      ogórčiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) spraviti v jezo, razburjenje, ker je bilo kršeno etično, moralno načelo: krivično ravnanje ga je ogorčilo; ta ukrep jih je ogorčil ogórčiti se knjiž. postati jezen, razburjen, ker je bilo kršeno etično, moralno načelo: zakaj si se tako ogorčil / tako pa ne bo šlo, se je ogorčil ogorčeno rekel ogórčen -a -o 1. deležnik od ogorčiti: ogorčen zaradi krivice; biti ogorčen na koga, nad čim 2. publ. hud, silovit: ogorčeni boji na fronti; prisl.: ogorčeno se je obrnil; ogorčeno protestirati ♪
22.      okupácija  -e ž (á) 1. glagolnik od okupirati, zasedba: protestirati proti okupaciji jugoslovanskega ozemlja; nejasen položaj po fašistični okupaciji 2. pravno stanje na kakem ozemlju, ki ga je tuja država, navadno z bojem, spravila pod svojo oblast: okupacija je trajala štiri leta; dočakati konec okupacije ● publ. okupacija z glasbo ukvarjanje ◊ jur. okupacija prilastitev stvari, ki ni v lasti nikogar; zgod. francoska okupacija od 1809 do 1813, ko je bil del slovenskega ozemlja pod francosko oblastjo ♪
23.      omenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od omeniti: protestirali so že proti sami omenitvi njegovega imena; o tem smo pričakovali vsaj omenitev ♪
24.      platóničen  -čna -o prid. (ọ́) 1. tak kot pri Platonu; platonski: platonična teorija ∙ platonična ljubezen ljubezen brez želje po čutnih, telesnih odnosih 2. ki zadošča predpisom ali zahtevam ne glede na resnično stanje; formalen: platonični protesti; to je samo platonična obljuba platónično prisl.: poslanci so le platonično zadovoljili svoje volivce; ljubil jo je samo platonično ♪
25.      preizkús  tudi preskús -a m (ȗ) postopek, s katerim se kaj ugotovi: prebiti, prestati je moral nevaren preizkus; biološki, fizikalni preizkus; računski preizkus trdnosti / delati preizkus / preizkus za ugotovitev nosečnosti / ekspr. preizkus na slepo // glagolnik od preizkusiti: preizkus cepiva; preizkus motorja / preizkus znanja učencev / testi za preizkus znanja ◊ med. aglutinacijski preizkus bacilov; metal. kovalni preizkus preizkus, če se da kovina kovati; teh. obremenilni preizkus ki pokaže odpornost kakega strojnega dela glede na obremenitev ♪

1 26