Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

term (65-89)



  1.      determiníranost  -i ž () vnaprejšnja določenost, opredeljenost: verjel je v determiniranost vsega, kar se dogaja; brezupna, nepreklicna determiniranost razvoja / družbena determiniranost znanosti; razredna determiniranost teorij pogojenost
  2.      determinírati  -am dov. in nedov. () določiti, opredeliti: precizno determinirati politiko turizma / determinirati najdene fosile / vsebina determinira obliko determiníran -a -o: sociološko determiniran človek; zgodovinsko determiniran pojav; nekateri skladatelji se zavzemajo za ohlapnejše, manj determinirane forme
  3.      determiníst  -a m () pristaš determinizma: spor med deterministi in indeterministi
  4.      determinístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na determinizem: deterministični nauk; deterministični zakoni / deterministični pesimizem; deterministična nujnost
  5.      determinízem  -zma m () filoz. nauk, po katerem se vse razvija po objektivnih zakonih, ki so neodvisni od človekove volje in njegovega delovanja: pristaš determinizma / družbeni, ekonomski determinizem
  6.      diatermíja  -e ž () med. pregrevanje tkiva, organov z električnim tokom visoke frekvence: zdraviti revmo z diatermijo
  7.      diatermíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na diatermijo: diatermijski aparat / diatermijsko zdravljenje
  8.      eksotêrmen  -mna -o prid. () kem. pri katerem se sprošča toplota: eksotermne in endotermne reakcije
  9.      eksotêrmičen  -čna -o prid. (é) kem. eksotermen: eksotermična kemijska reakcija
  10.      eléktrotêrmičen  -čna -o prid. (ẹ̑-é) nanašajoč se na pojave, ki jih obravnava elektrotermija: elektrotermičen proces / elektrotermični aparati
  11.      elektrotermíja  -e ž () nauk o spreminjanju električne energije v toplotno
  12.      eléktrotêrmika  -e ž (ẹ̑-é) redko elektrotermija
  13.      endotêrmen  -mna -o prid. () kem. pri katerem se porablja toplota: endotermen proces; endotermna reakcija
  14.      endotêrmičen  -čna -o prid. (é) kem. endotermen: endotermičen proces
  15.      géotêrmičen  -čna -o prid. (ẹ̑-é) geol. nanašajoč se na temperaturo v notranjosti zemlje: uporaba geotermične energije v praktične namene / geotermična elektrarna / geotermična stopnja globinska razdalja v notranjosti zemlje, v kateri se temperatura spremeni za 1° C
  16.      hídrotermálen  -lna -o prid. (-) petr. nanašajoč se na naravno vročo vodo: hidrotermalne raztopine / hidrotermalni mineral rudnina, ki se izloči iz naravne vroče vodne raztopine; hidrotermalna metamorfoza spremembe kamnin pod vplivom vročih vodnih raztopin hídrotermálno prisl.: pirit nastaja hidrotermalno
  17.      ìndeterminíran  -a -o prid. (-) knjiž. nedoločen, neopredeljen: zgodovinsko indeterminiran pojav; indeterminirana dejavnost, prihodnost
  18.      ìndeterminíranost  -i ž (-) knjiž. nedoločenost, neopredeljenost: časovna indeterminiranost dogodka; indeterminiranost pojavov / indeterminiranost zavesti in volje
  19.      ìndeterminíst  -a m (-) pristaš indeterminizma: boj med indeterministi in deterministi
  20.      ìndeterminístičen  -čna -o prid. (-í) nanašajoč se na indeterminizem: indeterministični nauk / indeterministično stališče
  21.      ìndeterminízem  -zma m (-) filoz. nauk, po katerem obstajajo dogodki, ki nimajo vzroka ali pa ga ni mogoče navesti: pristaš indeterminizma; polemika o determinizmu in indeterminizmu / duhovni indeterminizem
  22.      intermédij  -a m (ẹ́) gled. kratko koreografsko, glasbeno, dramsko delo, vrinjeno v odrsko uprizoritev: plesni intermedij
  23.      intermézzo  -a [-edz-] m (ẹ̑) 1. muz. obsežnejši instrumentalni odlomek v operi: intermezzo med prvim in drugim dejanjem / instrumentalni intermezzo; pren. pisatelj se v delu osebno izpoveduje v številnih intermezzih // krajša instrumentalna skladba: klavirski intermezzo 2. navadno s prilastkom doba, navadno krajša, za katero je značilno drugačno stanje, kot je bilo prej ali kasneje: to je bil neorganski intermezzo v zgodovini slikarstva / intermezzo francoske okupacije; intermezzo nove romantike v pesnikovem delu / knjiž. to je bil mučen intermezzo pojav, dogodek
  24.      intermiténten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko pretrgan, prekinjen, nepovezan: intermitentno delo ♦ geogr. intermitentni studenec studenec, ki v določenih časovnih presledkih izvira in presiha oziroma oslabi, presihajoči studenec; med. intermitentna mrzlica mrzlica, pri kateri temperatura zelo niha
  25.      izogeotêrma  -e ž () geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z enako temperaturo v zemeljski notranjosti

   1 15 40 65 90 115 140 165  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA