Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
terilen (4)
- terilén -a m (ẹ̑) tekst. poliestrno vlakno angleške proizvodnje: surovine za terilen // tkanina iz teh vlaken: obleka iz terilena ♪
- terílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na trenje lanu: terilni stroj; terilna priprava / stari terilni običaji / nekdaj terilna jama preprosta stavba, zgrajena delno v zemlji, delno nad njo, zlasti za sušenje lanene slame ♪
- terilénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na terilen: terilenska vlakna / terilenska obleka; terilensko krilo ♪
- sterílen -lna -o prid. (ȋ) 1. med. ki je brez kužnih klic, brezkužen: operirati s sterilnimi instrumenti; sterilna gaza, obleka, posoda; tekočina v steklenici je sterilna 2. med., vet. ki ni sposoben (o)ploditve; neploden, jalov: sterilen moški; mladiči iz obsevanih ptičjih jajc so bili sterilni ∙ knjiž. sterilen zakon brez otrok 3. knjiž. ki ne da (pričakovanega) uspeha, rezultata: nesmiselna sterilna samokritičnost / njegov zadnji roman je popolnoma sterilen ◊ agr. sterilna zemlja zemlja brez živih in mrtvih organizmov; arheol. sterilna plast zemlje plast zemlje brez arheoloških ostankov ♪