Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tercet (4)

1.      tercét  -a m (ẹ̑) 1. muz. ansambel, sestavljen iz treh pevcev: tercet je zapel več pesmi; peti v tercetu // skladba za tak ansambel: pisati tercete / tercet iz drugega dejanja opere 2. knjiž. skupina treh oseb, ki navadno nastopajo skupaj; trio: igralski tercet ♪
2.      tercéta  -e ž (ẹ̑) lit. trivrstična kitica soneta: dve terceti in dve kvarteti ♪
3.      tercéten  -tna -o prid. (ẹ̑) lit., v zvezi tercetni del soneta del soneta, sestavljen iz dveh trivrstičnih kitic ♪
4.      kvartéta  -e ž (ẹ̑) lit. štirivrstična kitica soneta: dve kvarteti in terceti ♪