Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ten (901-925)


  1.      nèmásten  -tna -o prid. (ȅ-á) ki ni masten: rad ima nemastno meso / pospeševati rejo nemastnih prašičev ♪
  2.      nèmílosten  -tna -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. neusmiljen, neprizanesljiv: trd in nemilosten človek / nemilostna roka nèmílostno prisl.: nemilostno soditi / ekspr. nemilostno zmečkana obleka zelo ♪
  3.      nèmóten  -a -o prid. (ȅ-ọ́) ki ni moten: pri učenju bi bil rad nemoten / nemoten pouk; nemoten razvoj; skrbeti za nemoteno preskrbo z živili; nemotena rast; nemoteno delovanje ◊ jur. nemotena posest; ped. razvojno, vedenjsko nemoten otrok otrok, ki ni oviran v normalni rasti, vzgoji nèmóteno prisl.: nemoteno delati, govoriti; predstava je kljub slabemu vremenu nemoteno potekala; nemoteno uživati ♪
  4.      nènačŕten  -tna -o prid. (ȅ-ȓ) ki ni načrten: nenačrtna gradnja; nenačrtno izkoriščanje gozdov; nenačrtno razdeljevanje; njegovo šolanje je bilo nenačrtno / nenačrtno gospodarstvo / nenačrtno srečanje nènačŕtno prisl.: nenačrtno graditi; turizem se je razvijal nenačrtno ♪
  5.      nènadomésten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̄) star. nenadomestljiv: nenadomesten človek / izgubljati nenadomesten čas ♪
  6.      nènasíten  -tna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) 1. ki ni nasiten: nenasitna jed 2. nav. ekspr. ki se ne da nasititi: ko so se otroci vrnili z izleta, so bili nenasitni / nenasiten želodec; pren., pesn. nenasitno žrelo grobov ∙ ekspr. vse mu gre v nenasitni golt zelo je lakomen, požrešen; ekspr. vse gre v njegovo nenasitno malho vse vzame on 3. ekspr. lakomen, pohlepen: grabežljivi, nenasitni trgovci / opazila je njegov nenasitni pogled 4. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: nenasitna radovednost; nenasitna strast do branja nènasítno prisl.: nenasitno radoveden človek ♪
  7.      nèobčúten  -tna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) knjiž. 1. ki ni sposoben čustvovati, doživljati: samo neobčuten človek stori kaj takega / mati jo je poslušala z neobčutnim obrazom 2. neobčutljiv: imel je neobčuten prst; po operaciji je ostala roka neobčutna / bil je neobčuten za vse okrog sebe ♪
  8.      nèobligáten  -tna -o prid. (ȅ-ȃ) knjiž. neobvezen: obligatna in neobligatna predavanja / neobligatni učni predmet ♪
  9.      nèočíten  -tna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) redko prikrit, skrit: obsojal jih je na neočiten način / neočitne napake nèočítno prisl.: neočitno storiti ♪
  10.      nèodbíten  -tna -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki se ne more, ne sme odbiti, odšteti: neodbitni stroški 2. zastar. neizpodbiten, neovrgljiv: neodbitno dejstvo ♪
  11.      nèodpústen  -tna -o prid. (ȅ-ú) knjiž. neodpustljiv: neodpustna žalitev / neodpustna napaka ♪
  12.      nèodvráten  -tna -o prid. (ȅ-ā) zastar. neodvrnljiv, neizogiben: njegov odhod je bil neodvraten / neodvratna usoda ♪
  13.      nèodvzéten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) knjiž. neodvzemljiv: neodvzetna pravica ♪
  14.      nèokréten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) raba peša okoren, neroden: je zelo neokreten človek; neokreten pri delu / stopal je z neokretnimi koraki ∙ ekspr. neokreten organizator nespreten, neiznajdljiv ♪
  15.      nèomláten  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni omlaten: neomlateno žito ♪
  16.      neoteníja  -e ž (ȋ) zool. pojav, da se žival razmnožuje na stopnji ličinke: neotenija pri človeški ribici in aksolotlu ♪
  17.      nèpietéten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) knjiž. ki mu manjka pietetnosti, pietete: nepieteten človek / nepietetno dejanje ♪
  18.      nèpíten  -tna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni piten: ta voda je nepitna / nepitna voda ♪
  19.      nèpobíten  -tna -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. neovrgljiv, neizpodbiten: nepobiten dokaz; to je nepobitno dejstvo / nepobitna resnica nedvomna nèpobítno prisl.: nepobitno dokazati; napovedi so nepobitno držale / ekspr., v povedni rabi nepobitno je, da so doživeli neuspeh ♪
  20.      nèpodjéten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki mu manjka podjetnosti: nepodjeten gospodar / ekspr. tak mlad fant, pa tako nepodjeten ♪
  21.      nèpodkletèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni podkleten: nepodkleteni stanovanjski prostori; hiša je nepodkletena ♪
  22.      nèpokréten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̄) 1. zastar. nepremičen, nepremakljiv: nepokretni del vrat 2. žarg. ki se ne more premikati, hoditi: v domu je precej nepokretnih oskrbovancev ♪
  23.      nèpolnoléten  -tna -o [u̯n] prid. (ȅ-ẹ̑) ki (še) ni polnoleten: nepolnoletni otroci ♪
  24.      nèpoštèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni pošten: ne druži se z njim, nepošten človek je / nepoštena igra, kupčija; nepošteno dejanje / evfem. ima nepoštene namene slabe ♪
  25.      nèpoštenják  -a m (ȅ-á) ekspr. nepošten človek: s tem se je izkazal nepoštenjaka ♪

   776 801 826 851 876 901 926 951 976 1.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA