Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ten (884-908)



  1.      nègalánten  -tna -o prid. (-) ki mu manjka galantnosti, ljubeznivosti: neprijazen, negalanten človek je / ima čudne, negalantne navade
  2.      nègmôten  -tna -o prid. (-ó) nasproten, drugačen od gmotnega: pri tem išče gmotne in negmotne koristi / negmotna škoda / potrebna bo tudi negmotna pomoč
  3.      nèhôten  -tna -o prid. (-ō) 1. nasproten, drugačen od hotnega: nehotni gibi; nehotna dejanja ♦ anat. nehotne mišice mišice notranjih organov, ki se krčijo neodvisno od človekove volje 2. knjiž. ki ni hotèn, ni nameren; nèhotèn: mirno je sprejel kazen za svojo nehotno krivdo; nehotna žalitev / na licu mu je zaigral nehoten nasmeh nasmeh proti volji
  4.      nèhotèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni hotèn, ni nameren: nehotena žalitev; nehoteno maščevanje / dogodek mu je vzbujal nehoteno spoštovanje spoštovanje proti volji / redko nehoteni gibi nehotnimed. nehoteni splav spontani splav
  5.      nèinteligénten  -tna -o prid. (-ẹ̑) ki mu manjka inteligentnosti, inteligence: njegova mati je bila preprosta, vendar ne neinteligentna ženska / neinteligentna žival / zastavil mu je precej neinteligentno vprašanje
  6.      nèinteresánten  -tna -o prid. (-) ki ni interesanten: vozili so se po dolgočasni in neinteresantni pokrajini
  7.      nèizpodbíten  -tna -o prid. (-) ki se ne da izpodbiti: neizpodbitni dokazi; neizpodbitna resnica; ekspr. nanj se ne moremo zanesti, to je neizpodbitno dejstvo / ekspr. neizpodbitna pravica delavcev do samoupravljanja nèizpodbítno prisl.: neizpodbitno dokazati
  8.      nékajléten  -tna -o prid. (ẹ̄-ẹ̑) ki traja nekaj let: po nekajletni bolezni je ozdravel; učitelj z nekajletno prakso
  9.      nèkompeténten  -tna -o prid. (-ẹ̑) ki ni kompetenten: za to stvar nekompetentni organi / za presojanje umetnosti je nekompetenten
  10.      nèkompeténtnost  -i ž (-ẹ̑) lastnost, značilnost nekompetentnega: kompetentnost in nekompetentnost takega razsojanja
  11.      nèkonkréten  -tna -o prid. (-ẹ̑) ki ni konkreten: nekonkreten, domišljijski svet / nekonkretno izražanje / ta načrt, predlog je nekonkreten
  12.      nèkorékten  -tna -o prid. (-ẹ̑) ki ni korekten: nekorektno dejanje, ravnanje / biti nekorekten do koga
  13.      nèkorísten  -tna -o prid. (-) ki ni koristen: opravljati nekoristno delo / nekoristno zdravilo neučinkovito / nepripraven, nekoristen človek nèkorístno prisl.: nekoristno porabljen čas
  14.      nèkuránten  -tna -o prid. (-) knjiž. ki se ne prodaja lahko, dobro, neidoč: nekurantno blago / nekurantne zaloge ♦ ekon. nekurantni denar denar, ki se v določeni državi ne uporablja več kot plačilno sredstvo
  15.      nèkvalitéten  -tna -o prid. (-ẹ̑) ki ni kvaliteten, ni dober: nekvalitetno blago / nekvalitetno čtivo nèkvalitétno prisl.: nekvalitetno izdelan
  16.      nèlásten  -tna -o prid. (-ā) ki ni lasten: nelastne izkušnje navadno človeka ne izučijo / knjiž. novico je sprejel s sebi nelastno ravnodušnostjo
  17.      nèmagnéten  -tna -o prid. (-ẹ̑) ki ni magneten: nemagnetne kovine, snovi; iz nemagnetnega železa narediti magnet
  18.      nèmásten  -tna -o prid. (-á) ki ni masten: rad ima nemastno meso / pospeševati rejo nemastnih prašičev
  19.      nèmílosten  -tna -o prid. (-) knjiž. neusmiljen, neprizanesljiv: trd in nemilosten človek / nemilostna roka nèmílostno prisl.: nemilostno soditi / ekspr. nemilostno zmečkana obleka zelo
  20.      nèmóten  -a -o prid. (-ọ́) ki ni moten: pri učenju bi bil rad nemoten / nemoten pouk; nemoten razvoj; skrbeti za nemoteno preskrbo z živili; nemotena rast; nemoteno delovanje ◊ jur. nemotena posest; ped. razvojno, vedenjsko nemoten otrok otrok, ki ni oviran v normalni rasti, vzgoji nèmóteno prisl.: nemoteno delati, govoriti; predstava je kljub slabemu vremenu nemoteno potekala; nemoteno uživati
  21.      nènačŕten  -tna -o prid. (-) ki ni načrten: nenačrtna gradnja; nenačrtno izkoriščanje gozdov; nenačrtno razdeljevanje; njegovo šolanje je bilo nenačrtno / nenačrtno gospodarstvo / nenačrtno srečanje nènačŕtno prisl.: nenačrtno graditi; turizem se je razvijal nenačrtno
  22.      nènadomésten  -tna -o prid. (-ẹ̄) star. nenadomestljiv: nenadomesten človek / izgubljati nenadomesten čas
  23.      nènasíten  -tna -o prid. (-) 1. ki ni nasiten: nenasitna jed 2. nav. ekspr. ki se ne da nasititi: ko so se otroci vrnili z izleta, so bili nenasitni / nenasiten želodec; pren., pesn. nenasitno žrelo grobov ∙ ekspr. vse mu gre v nenasitni golt zelo je lakomen, požrešen; ekspr. vse gre v njegovo nenasitno malho vse vzame on 3. ekspr. lakomen, pohlepen: grabežljivi, nenasitni trgovci / opazila je njegov nenasitni pogled 4. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: nenasitna radovednost; nenasitna strast do branja nènasítno prisl.: nenasitno radoveden človek
  24.      nèobčúten  -tna -o prid. (-ū) knjiž. 1. ki ni sposoben čustvovati, doživljati: samo neobčuten človek stori kaj takega / mati jo je poslušala z neobčutnim obrazom 2. neobčutljiv: imel je neobčuten prst; po operaciji je ostala roka neobčutna / bil je neobčuten za vse okrog sebe
  25.      nèobligáten  -tna -o prid. (-) knjiž. neobvezen: obligatna in neobligatna predavanja / neobligatni učni predmet

   759 784 809 834 859 884 909 934 959 984  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA