Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ten (859-883)


  1.      národnosten  -tna -o prid. (á) nanašajoč se na narodnost: narodnostna osveščenost, zavest / narodnostna vzgoja / narodnostna nasprotja; narodnostno zatiranje / narodnostni boji; narodnostna politika // naroden: slovenska narodnostna skupnost / državne in narodnostne meje / narodnostna manjšina národnostno prisl.: narodnostno mešano ozemlje; narodnostno neopredeljen ♪
  2.      nárten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nart: nartne kosti / nartni del čevlja; nartni jermen pri sandalih ♪
  3.      nasíten  -tna -o prid. (í ȋ) ki že v manjši količini nasiti: nasitna jed / kosilo je bilo nasitno ♪
  4.      naspróten  -tna -o prid. (ọ̑) 1. ki je, se nahaja tako, da glede na izhodišče na drugem koncu, strani omejuje vmesni prostor: priplavati na nasprotni breg; z nasprotnega hriba so prihajali glasovi; slika visi na nasprotni steni; odšel je skozi nasprotna vrata / prijeti za nasprotni konec palice / pri nasprotni mizi so sedeli sami znanci bližnji, sosednji / zasukati kolo v nasprotno smer; nasprotna stran / pomagati si na nasprotni način / nasprotni gol // ki deluje ravno drugače kot izhodiščni: odbiti nasprotni napad; prestreči nasprotni udarec; nasprotna sila / piha močen nasprotni veter / nasprotni promet; nasprotna vozila 2. ki se v čem bistvenem popolnoma razlikuje od drugega: oče in sin sta nasprotnega značaja; nasprotna ideologija / nasprotna izjava; ekspr. diametralno nasprotna trditev; dobivati nasprotna povelja / nasprotna prizadevanja 3. katerega prizadevanje, delovanje ima z določenim tekmovalen, nesoglasen, neujemalen odnos: nasprotni igralec; nasprotno moštvo / prestopil je v nasprotni tabor; nasprotna stranka / nasprotna vojska 4. v povedni rabi ki je, nastopa proti delu, mnenju, naziranju drugega: kdo mi je nasproten; izjave prič so si nasprotne; to je nasprotno vsem našim prizadevanjem ● publ. poravnajte račun, v nasprotnem primeru boste plačali zamudne obresti drugače, sicer ◊ bot. nasprotni listi nasproti stoječi pari listov; geom. nasprotni stranici po dve in dve premici četverokotnika, na katerih so vsa štiri oglišča; jur. nasprotna tožba tožba, ki jo vloži toženec v tekoči pravdi zoper tožnika; mat. nasprotna predznaka plus in minus v odnosu drug do drugega; seštevanje in odštevanje sta nasprotni računski operaciji nasprótno 1. prislov od nasproten: nasprotno delovati; nasprotno usmerjeno gibanje 2. uvaja novo trditev namesto prej zanikane: s to izjavo ni škodil samo sebi, nasprotno, to bo škodilo vsemu kolektivu; izjava ni resnična, nasprotno, zlonamerna je; prosil ga nisem jaz, nasprotno, on mene; sam.: dosegel je ravno nasprotno; prepričal sem ga o nasprotnem ♪
  5.      natríléten  -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑) agr., v zvezi natriletno kolobarjenje kolobarjenje, pri katerem se zvrstijo določene kmetijske rastline v treh letih ♪
  6.      nèadekváten  -tna -o prid. (ȅ-ȃ) neustrezen, neenakovreden, ne ujemajoč se: neadekvaten izraz / neadekvatne metode ♪
  7.      nèapetíten  -tna -o prid. (ȅ-ȋ) redko ki ne vzbuja apetita, teka: miza je bila polna neapetitnih ostankov od večerje ♪
  8.      nèbíten  -tna -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. nebistven: med njihovimi stališči so le nebitni razločki / vse se mu je zdelo nebitno ♪
  9.      nèčásten  -tna -o prid. (ȅ-á) nav. ekspr. ki ni časten: v njenih očeh je bila to nečastna poteza nèčástno prisl.: nečastno ravnati ♪
  10.      nečásten  -tna -o prid. (á) 1. evfem. sramoten: nečastna afera, zadeva; storiti nečastno dejanje 2. zastar. ničvreden, malovreden: nečasten človek ♪
  11.      nèčúten 1 -tna -o prid. (ȅ-ū) knjiž. ki se ne nanaša na človekovo erotičnost, telesnost: njegova poezija je izrazito nečutna ∙ knjiž. človekov nečutni svet pojmovni, miselni ♪
  12.      nèčúten 2 -tna -o prid. (ȅ-ú) knjiž. nezaznaven, neopazen: nečutno nasprotje / nečuten utrip ♪
  13.      nèdelikáten  -tna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni delikaten: položaj je nedelikaten; zastavil mu je nekaj nedelikatnih vprašanj / nedelikaten človek / uporablja nedelikatne besede nèdelikátno prisl.: nedelikatno pripovedovati ♪
  14.      nèdiskréten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki mu manjka diskretnosti, obzirnosti: nediskreten človek; nisem hotel biti nediskreten, a to sem jim moral povedati / nediskretna izpoved ♪
  15.      nèdobrohôten  -tna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō) ki mu manjka dobrohotnosti: ne zanašaj se nanj, nedobrohoten človek je / nedobrohotna pripomba ♪
  16.      nèdojéten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) knjiž. nedojemljiv: nedojetna ironija, poezija ♪
  17.      nedoléten  -tna -o prid. (ẹ̑) redko mladoleten: skrb za nedoletne otroke; ima še nedoletnega sina ♪
  18.      nèdopústen  -tna -o prid. (ȅ-ú) ki ni dopusten, ni dovoljen: nedopustna konkurenca; nedopustno ravnanje; uporabljati nedopustna sredstva nèdopústno prisl.: nedopustno ravnati; nedopustno slab jezik ♪
  19.      nedostáten  -tna -o prid. (ā) zastar. pomanjkljiv, nepopoln: nedostatni podatki; navodila so bila nedostatna ♪
  20.      nèdovzéten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) navadno v zvezi z za ki ni dovzeten: nedovzeten za glasbo, lepoto / za nasvete je nedovzeten / za bolezen je na srečo nedovzeten ♪
  21.      nèeksákten  -tna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni eksakten: eksaktni in neeksaktni pojmi / neeksaktno izražanje ♪
  22.      nèeksisténca  -e ž (ȅ-ẹ̑) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od eksistence, obstajanja: eksistenca in neeksistenca ♪
  23.      nèeksisténten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) knjiž. ki ne obstaja, ne biva: fiktiven, neeksistenten svet ♪
  24.      nèenôten  -tna -o prid. (ȅ-ó) ki ni enoten: neenoten načrt, program / neenotne cene / stilno neenotna stavba / neenotni pogledi na kaj; kolektiv je precej neenoten ♪
  25.      nefríten  -tna -o (ȋ) pridevnik od nefrit: nefriten kipec, pladenj ♪

   734 759 784 809 834 859 884 909 934 959  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA