Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ten (834-858)
- mrzlôten -tna -o prid. (ó) 1. nekoliko mrzel: mrzloten veter, zrak / mrzlotni kraji 2. nanašajoč se na mraz ali mrzloto: mrzlotni dražljaji / mrzlotna obdelava ♪
- muškáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na muškat: muškatni nasadi / muškatni vonj ◊ agr. muškatni silvanec muškat z zelenkasto rumenimi grozdi; gastr. muškatni cvet posušeni cveti muškata, ki se uporabljajo kot začimba; muškatni orešček drobnemu orehu podobno seme muškata, ki se uporablja kot začimba ♪
- načŕten -tna -o prid. (ȓ) ki poteka po načrtu: načrtna akcija, proizvodnja; načrtno zdravljenje; njegovo delovanje, opazovanje je načrtno / načrtno gospodarstvo / knjiž. v svojem ravnanju ni načrten dosleden načŕtno prisl.: načrtno se lotiti česa, ukvarjati se s čim; postopoma, toda načrtno naseljevati, pogozdovati / ekspr. načrtno mu ugovarjajo vztrajno, kar naprej ♪
- nadcésten -tna -o prid. (ẹ̑) ki je, se nahaja nad cesto: načrt za nadcestne objekte / nadcestna železnica nadzemna železnica ♪
- nàdčúten -tna -o prid. (ȁ-ū) knjiž. ki presega področje čutno zaznavnega: nadčutni svet / nadčutno bistvo česa ♪
- nadláhten -tna -o prid. (ȃ) nadlakten: nadlahtna kost; nadlahtne mišice ♪
- nadlákten -tna -o (ȃ) pridevnik od nadlaket: nadlaktna kost; nadlaktne mišice ♪
- nàdobísten -tna -o prid. (ȁ-ȋ) anat., v zvezi nadobistna žleza nadledvična žleza ♪
- nadomésten -tna -o prid. (ẹ̑) 1. ki prevzame, ima funkcijo česa drugega iste vrste: nadomestna dejavnost / nadomestni deli; nadomestne surovine / nadomestno stanovanje // ki začasno prevzame funkcijo, delo koga drugega: nadomestna igralka / svojo nadomestno mater je imel kar rad ♦ jur. nadomestna kazen kazen, pri kateri se neizterljiva, neplačana denarna kazen spremeni v zaporno; nadomestna stvar stvar, ki se da nadomestiti z drugo stvarjo iste vrste, da se izpolni določena obveznost; nadomestne volitve volitve zaradi izjemne, neredne izpraznitve poslanskega mesta; lingv. nadomestna osnova osnova, ki z drugo, glede na izvor različno osnovo sestavlja enotno sklanjatev, spregatev; ptt nadomestna izročitev izročitev pisma, pošiljke kakemu sorodniku, družinskemu članu naslovljenca, ker je naslovljenec odsoten 2. bot. ki zraste iz starega
tkiva: nadomestni poganjek, popek; nadomestne korenine ♪
- nadométen -tna -o prid. (ẹ̑) elektr. ki je, se nahaja nad ometom: nadometna vtičnica; nadometno stikalo / nadometna inštalacija inštalacija z vodniki nad ometom ♪
- nàdsvéten -tna -o prid. (ȁ-ẹ̑) knjiž., v nekaterih idealističnih filozofijah ki je, obstaja nad svetom, nad zemeljsko stvarnostjo: nadsvetna resničnost / nadsvetni etični cilji ♪
- nadvráten -tna -o prid. (ā) ki je, se nahaja nad vrati: v nadvratni lok portala so vklesana znamenja; iz nadvratne line se je oglasil zvonček / osnutek za nadvratni relief ♦ um. nadvratno čelo ploskev med preklado in lokom nad portalom; timpanon ♪
- naênkraten -tna -o prid. (é) knjiž. nenaden, nepričakovan: naenkratna pooblačitev; naenkratnih sprememb se boji ♪
- náften -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nafto: a) naftni vrelci; naftna ležišča, področja / naftna družba; naftna industrija / naftno polje naftno področje z vrtalnimi stolpi za črpanje nafte ♦ kem. naftni derivati b) naftni motor / naftna lokomotiva c) naftni gorilnik ♪
- nahŕbten -tna -o prid. (ȓ) ki se nosi, prenaša na hrbtu: nahrbtna škropilnica; nahrbtna šolska torba ♪
- nakíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na nakit: nakitni predmeti / nakitna skrinjica ♪
- naléten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na nalet: naletna moč / zvišati naletni stolp (skakalnice); urediti naletne proge in doskočišča ♦ čeb. naletna deska deska na spodnji sprednji strani čebelnjaka, kamor sedajo čebele ♪
- namésten -tna -o prid. (ẹ̑) star. ki je namestnik koga: namestni predstojnik samostana ∙ namestni učitelj nekdaj učitelj pripravnik, suplent // nadomesten: vojaška enota je poslala po namestne konje ♪
- namíznoténiški -a -o prid. (ȋ-ẹ̑) nanašajoč se na namizni tenis: namiznoteniški turnir / namiznoteniški igralci ♪
- napétosten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na napetost: napetostni znaki pri človeku; napetostno stanje ♦ elektr. napetostni impulz; napetostni stabilizator naprava za doseganje stalnosti napetosti ♪
- napíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na napivanje: napitna pijača / redko napitna pesem napitnica ♪
- napleteníčiti -im dov. (í ȋ) slabš. reči, povedati veliko, s številnimi podrobnostmi: za danes si nam dovolj napleteničil ♪
- napóten -tna -o prid. (ọ̑) star. ki je v napoto: tekal je med njimi vsem napoten ♪
- narávnosten -tna -o prid. (á) zastar. 1. neposreden, direkten: naravnosten dotik / imeti naravnostne dokaze / mož je bil naravnosten, odkrit 2. ki vodi naravnost: iti po naravnostni poti ♪
- národnoprosvéten -tna -o prid. (á-ẹ̑) nanašajoč se na narodno prosveto: narodnoprosvetne organizacije / narodnoprosvetno delo ♪
709 734 759 784 809 834 859 884 909 934