Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ten (734-758)
- léten 1 -tna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na leto: a) letni dohodek; letni prirastek lesa; letna množina padavin; povprečna letna proizvodnja / letno povprečje / pomlad je najlepši letni čas b) izpolnili so že deset odstotkov letnega načrta; poslati letno poročilo o delu / letna bilanca; letna ocena ocena ob koncu šolskega leta c) plačati letni obrok; udeležiti se redne letne skupščine / letni dopust č) star. letna številka nad vrati kaže, da je hiša stara letnica d) s števnikom: 10-letni otrok; 30-letno delovanje ♦ šol. letno poročilo; trg. letna inventura 2. star. star eno leto; enoleten: zaklati letnega junca létno prisl.: porabiti letno velike vsote za raziskave; dohodek tri milijone letno ♪
- léten 2 -tna -o prid. (ẹ̑) poleten: vroči letni meseci / letni plašč; kupiti letno obleko / letne gume plitvo narezane gume; letne in zimske počitnice; letno gledališče prostor za uprizarjanje gledaliških predstav na prostem; letno telovadišče prostor, urejen in opremljen za telovadbo na prostem ♦ strojn. letno olje motorno olje za avtomobile, po viskoznosti primerno za poletni čas létno prisl.: biti letno oblečen ♪
- léten 3 -tna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na let: letna sposobnost letalskih modelov létno prisl.: šport. preval letno skok, pri katerem leti telovadec vodoravno, doskoči na roke in se prevali naprej ♪
- letênje -a s (é) glagolnik od leteti: ptič je že goden za letenje / letalo je spremenilo hitrost, smer letenja / prvak v jadralnem letenju / po dveh urah letenja so pristali ♦ aer. akrobatsko letenje med katerim se z letalom izvajajo akrobacije; instrumentalno ali nestrok. slepo letenje pri katerem vodi letalo pilot ali avtomat na podlagi podatkov, ki jih dajejo instrumenti; kontrola letenja; šport. instruktor letenja; voj. grupno letenje letenje dveh ali več bojnih letal pod enotnim poveljstvom ♪
- létenski -a -o [tǝn] prid. (ẹ̑) star. poleten, leten: letenski plašč; letenska obleka / letenska vročina ♪
- ligníten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na lignit: lignitni bazen / lignitni premog ♪
- líkovnoumétnosten -tna -o prid. (ȋ-ẹ́) nanašajoč se na likovno umetnost: literarne in likovnoumetnostne smeri našega časa / pisati likovnoumetnostne kritike ♪
- likvídnosten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na likvidnost: likvidnostna rezerva ♦ ekon. likvidnostni koeficient število, ki izraža razmerje med denarnimi sredstvi in zapadlimi obveznostmi ♪
- limíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na limito ali limit: določiti limitne norme / za vsako športno disciplino so določili limitni rezultat ♪
- lísten -tna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na list 1: listna barva / debela listna plast pod drevesom / stebrič, okrašen z listnim ornamentom / zatirati listne uši zajedavske žuželke, ki sesajo rastlinske sokove 2. nanašajoč se na listje: listni koš ◊ agr. listna pegavost bolezen rastline, pri kateri tkivo listov na nekaterih mestih odmira in izgublja naravno barvo; listno gnojenje gnojenje s škropljenjem ali pršenjem gnojila na liste; bot. listna ploskev; listne reže odprtine v povrhnjici, ki uravnavajo izhlapevanje vode in izmenjavo plinov; listna žila; listno dno del lista, kjer vstopa iz stebla osrednja listna žila; listno zelenilo zeleno barvilo, ki omogoča v rastlinski celici nastajanje ogljikovih hidratov; rel. listna stran oltarja stran, na kateri se navadno bere berilo; šol. listna tabla tabla, pri kateri se pisalne ploskve obračajo kakor listi
knjige; teh. listna vzmet vzmet v obliki ploščate palice; tekst. listni damast damast, ki ima vzorec v obliki črt, kvadratov, pravokotnikov; listno brdo brdo, obstoječe iz listov; vrtn. listni potaknjenec; listne rastline rastline, ki se gojijo zaradi lepih listov ♪
- ljúdskoprosvéten -tna -o prid. (ȗ-ẹ̑) nanašajoč se na ljudsko prosveto: podpirati ljudskoprosvetno delo / ljudskoprosvetna društva ♪
- lomásten -tna -o prid. (ā) knjiž., redko ki lomasti: lomastni medvedi / lomastni Homerjevi junaki lomástno prisl.: vprega je lomastno divjala kar čez njivo ♪
- lomástenje -a s (á) 1. glagolnik od lomastiti: lomastenje medvedov po gozdu 2. ekspr., redko hrušč, trušč: med lomastenjem in sopihanjem je vlak pripeljal na postajo; lomastenje padajočih dreves ♪
- lopáten -tna -o (ȃ) pridevnik od lopata: lopatno kolo ♪
- lopátenje -a s (á) glagolnik od lopatiti: lopatenje ga je utrudilo ♪
- lopúten -tna -o prid. (ȗ) ki ima loputo: loputni vhod / odpreti loputna vrata ♪
- luminiscénten tudi luminescénten -tna -o prid. (ẹ̑) fiz. luminiscenčen: luminiscentna svetloba / luminiscentna snov ♪
- lúšten -tna -o prid. (ú ȗ) pog. čeden, ljubek: nekoč je bila luštna; luštno dekle / imeti luštno postavo / kako luštno bluzo ima // prijeten, zabaven: s tako luštnim človekom se že dolgo nisem pogovarjal / razpoloženje je bilo luštno / biti lušten za družbo družaben, zabaven lúštno prisl.: tako luštno zna pogledati / v povedni rabi: pri vas je pa luštno; na izletu so se imeli luštno ♪
- magistráten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na magistrat: magistratna dvorana; magistratno dvorišče / magistratni uradniki ♪
- magnéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na magnet: a) magnetne lastnosti / magnetna sila / magnetni zapis zvoka / magnetni vžigalnik / magnetna moč teh pesmi b) postati magneten / kristal je magneten ◊ elektr. magnetni dipol; magnetni krog sklenjena pot, po kateri teče magnetni pretok; magnetni pomnilnik del (elektronskega) računalnika, ki hrani informacije; (magnetni) trak z magnetnim prahom obložen trak za zapis zvoka, slik; magnetno zapisovanje postopek, s katerim se omagneti trak za zapis zvoka, slik; fiz. magnetni pol; magnetni pretok ali magnetni fluks količina, ki je produkt gostote magnetnega polja in površine ploskve, skozi katero to polje pravokotno poteka; magnetni vihar motnje v zemeljskem magnetnem polju zaradi pojavov na soncu; magnetna deklinacija odklon magnetne igle od smeri sever-jug; magnetna igla
droben paličasti magnet, navadno v kompasu, ki kaže smer sever-jug; magnetna inklinacija odklon magnetne igle od vodoravne smeri; magnetne silnice; magnetno polje polje, v katerem delujejo sile na magnete in na električne toke; metal. magnetni ločilnik naprava, s katero se ločujejo magnetni delci od nemagnetnih; min. magnetni kršec pirotin; magnetni železovec magnetit; voj. magnetna mina mina z magnetnim vžigalnikom magnétno prisl.: železo postane magnetno nasičeno ♪
- magnétenje -a s (ẹ̄) glagolnik od magnetiti: magnetenje jekla ♪
- magnezíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na magnezit: magnezitni rudnik ♦ grad. magnezitni cement vezivni material iz magnezijevega klorida in magnezijevega oksida; teh. magnezitna opeka opeka iz žganega magnezita ♪
- májhnosten -tna -o prid. (ȃ) knjiž. malenkosten: bil je majhnosten in hudoben ♪
- majoráten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na majorat: majoratno posestvo / majoratna pravica ♪
- majoritéten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko večinski: majoritetna stranka / majoritetni sistem volitev ♪
609 634 659 684 709 734 759 784 809 834