Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ten (459-483)



  1.      gromôten  -tna -o prid. (ó) zastar. gromovit, gromek: gromoten smeh
  2.      grozôten  -tna -o prid. (ó) grozen: grozoten prizor; godile so se grozotne stvari / povratek čez snežišče je bil grozoten; grozotno mučenje / zbežal je v grozotnem diru; popil je grozotno množino kave; gre za grozotne razdalje / sledil je grozoten molk poln groze grozôtno prisl.: svet se mu zdi grozotno majhen
  3.      grozovíten  -tna -o prid. () zastar. grozen: grozovitne pošasti se je zbal / prizadejali so mu grozovitno krivico
  4.      grúnten  -tna -o prid. () nanašajoč se na grunt: plačevati gruntni davek / vpisati v gruntne bukve v zemljiško knjigo
  5.      gvánten  -tna -o prid. () nižje pog., v zvezi gvantna uš zajedavec na človeku, ki se zadržuje v obleki; bela uš
  6.      halucinánten  -tna -o prid. () psiht. ki ima halucinacije: halucinanten človek
  7.      heraklíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na heraklit: heraklitne plošče / heraklitna stena
  8.      heterozigóten  -tna -o prid. (ọ̑) biol. nastal z združitvijo spolnih celic z različnima genoma: heterozigotni individuum; heterozigotna jajčna celica
  9.      hidránten  -tna -o () pridevnik od hidrant: hidrantni nastavek; hidrantna omarica
  10.      hipertenzíja  -e ž () med. hipertonija
  11.      hipotenúza  -e ž () geom. stranica pravokotnega trikotnika, ki leži pravemu kotu nasproti: kvadrat nad hipotenuzo
  12.      hipotenzíja  -e ž () med. hipotonija
  13.      hitênje  -a s (é) glagolnik od hiteti: kljub hitenju je zamudil vlak / zaradi hitenja je bilo delo površno opravljeno
  14.      hitrósten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na hitrost: hitrostna meja / hitrostni rekord; hitrostna krivulja ♦ šport. hitrostni športi športi, pri katerih se uspeh meri po doseženem času; hitrostna vožnja; hitrostno drsanje
  15.      hkráten  -tna -o prid. (ā) ki poteka, se pojavi ob istem času: slovesnost ob hkratnem izidu petih izvirnih del; hkratno uveljavljanje obeh protislovnih čustev / hkraten uvoz in izvoz
  16.      hlásten  -tna -o prid. (á ā) opravljan, narejen zelo hitro, odločno zaradi čustvene prizadetosti: hlasten gib; zaslišali so nagle, hlastne korake / hlastno tekanje ljudi po peronu / hlastna naglica / novico ji je povedal z nekakim hlastnim veseljem // opravljan pretirano hitro in zato netemeljito, površno: hlastno branje / hlastna pisava hlástno prisl.: hlastno je strgal ovitek in prebral pismo; otroci so hlastno zajemali iz sklede
  17.      hobôten  -tna -o prid. (ó) zastar. bujen, bohoten: hobotna praprot
  18.      homozigóten  -tna -o prid. (ọ̑) biol. nastal z združitvijo spolnih celic z enakima genoma: homozigotni individuum; homozigotna jajčna celica
  19.      horizónten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na horizont: horizontna ravnina; horizontne daljave / horizontna proga v rudniku ♦ gled. horizontni žaromet žaromet za osvetljevanje horizonta
  20.      horténzija  -e ž (ẹ́) grmičasta okrasna rastlina z raznobarvnimi cveti v velikih kobulih: na vrtu so rastle bele in rdeče hortenzije
  21.      hósten  -tna -o prid. (ọ̑) gozden: hostno drevje / hostne živali
  22.      ten  -tna -o prid. (ó ō) 1. odvisen od hotenja, volje: hotni gibi; hotno dejanje 2. knjiž. pohoten: hoten človek / hoten nasmeh, pogled hôtno prisl.: hotno pogledati
  23.      hotênje  -a s (é) glagolnik od hoteti: hotenja, da bi postal slaven, so bledela; napraviti kaj iz lastnih hotenj; umetniško, ustvarjalno hotenje; hotenje po napredku; močna hotenja za ohranitev miru / pokažite vsaj najmanjše hotenje, da bi mi pomagali
  24.      hotênjski  -a -o (ē) knjiž. pridevnik od hotenje: hotenjsko ravnanje
  25.      hotênost  -i ž (é) knjiž. lastnost, značilnost hotenega: hotenost in narejenost prizora / pisateljeva oblikovalna hotenost ♦ jur. hotenost kaznivega dejanja naklepnost

   334 359 384 409 434 459 484 509 534 559  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA