Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ten (4.534-4.558)
- pôden -dna -o prid. (ō) nanašajoč se na pod, tla: podni lak; podne in stenske letve; podno loščilo / podne površine / podna vrata so zaškripala ♪
- podeskáti -ám [dǝs] dov. (á ȃ) les. obložiti, pokriti z deskami: podeskati stene ♪
- podjétnež -a m (ẹ̑) ekspr. podjeten človek: gostinci in drugi podjetneži / mladi podjetneži niso uspeli ♪
- podjétniški -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na podjetnike ali podjetje: podjetniške in družbene reforme / podjetniško vodenje 2. redko podjeten: postal je veliko bolj podjetniški ♪
- podkletíti -ím dov., podklétil (ȋ í) zgraditi klet pod čim: podkletiti stavbo podkletèn -êna -o: podkletena hiša ♪
- podlásica -e ž (á) 1. majhna roparska žival vitkega telesa z rdečkasto rjavo, po trebuhu belkasto dlako: podlasica je pregriznila plenu vrat; gibčen, uren kot podlasica 2. ekspr. premeten, zvit človek: za tega pravnika trdijo, da je podlasica / kot psovka tudi s teboj bomo obračunali, podlasica hinavska ♪
- podmésti -médem in -métem in podmêsti -mêdem in -mêtem dov., stil. podmèl podméla in podmêla (ẹ́; é) gastr. zgostiti jed z zmesjo moke in vode: podmesti kislo zelje podméden in podméten -a -o in podmedèn in podmetèn -êna -o: podmeden krompir; podmeden močnik ♪
- podnétiti -im, tudi podnetíti in podnétiti -im dov. (ẹ́ ẹ̄; ȋ ẹ́) 1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj; zanetiti: prižgala je vžigalico, da bi podnetila / podnetiti ogenj / ekspr. na vasi je nekdo na več krajih podnetil zažgal, povzročil požar 2. knjiž. razvneti, spodbuditi: podnetil je prepir, sovraštvo med njimi / to je podnetilo njegovo domišljijo podnéten -a -o: domišljija, podnetena z novimi doživetji ♪
- podóba -e ž (ọ̑) 1. predstavitev česa resničnega ali domišljijskega a) z likovnimi sredstvi: dolbsti podobe v les; na list papirja je narisal dve podobi; podoba petelina je vrezana v debelo plast barve; znamke s pesnikovo podobo / nabožne podobe / doprsna podoba b) s prilastkom z literarnimi sredstvi: v noveli je avtor podal nekaj impresivnih podob; analizirati pokrajinske podobe v romanu / izpisati si značilne podobe / to je najlepša ženska podoba v romanu oseba, lik // s prilastkom taka predstavitev kot prispodoba česa: s podobo dirjajočega konja je ponazoril vitalnost / princip zla ima v pravljici podobo hudobne starke / star. govorne, pesniške podobe figure 2. slika: sneti podobo s stene; abstraktna podoba; oljnata podoba / dati podobo v okvir / lastna podoba avtoportret 3. s prilastkom bistvene, navadno z vidom zaznavne lastnosti, značilnosti
zunanjega sveta: spremeniti podobo dežele; zaščititi enotno podobo pokrajine / vas je imela nekoč drugačno podobo je bila drugačna; soba je dobila svojo prejšnjo podobo / mesto dobiva slovesno podobo / star. ženska prijetne podobe prijetnega videza / zunanja podoba predmetov // zaznavne lastnosti, značilnosti česa sploh: vedno je idealiziral podobo sveta; dejanska podoba življenja / njena notranja podoba se ni spremenila 4. s prilastkom pojavne lastnosti, značilnosti česa, kot jih določa prilastek: dokončna literarna podoba romana; odrska podoba drame; besede z neustrezno pisno podobo / glasovna in oblikoslovna podoba slovenskega jezika; stilna podoba literarnega dela / izbor novel ne daje celotne podobe pripovedništva; to je popolna podoba pisateljevega ustvarjanja; podoba stanja, ki jo je podal, ni prava / pojaviti se v materialni podobi / publ.: podoba položaja se je spremenila položaj; prizadevati si za novo organizacijsko podobo univerze organizacijo,
organiziranje 5. navadno s prilastkom kar nastane v zavesti kot posledica obnovitve česa videnega, doživetega: v sanjah so se mu porodile čudne podobe; v spominu je dolgo ohranil podobo domače vasi / domišljijska podoba / spominska podoba // knjiž. kar nastane v zavesti kot posledica izkušenj, vedenja ter miselne ali čustvene dejavnosti; predstava: ustvariti si določeno podobo o kom; moja podoba resničnosti se ne ujema z vašo / imeti pravo podobo o čem 6. zastar. postava, človek: v prvi vrsti je korakala majhna podoba, zavita v staro plahto; od cerkve je hitela moška podoba v črni suknji ● star. podoba je, da se mu je zdravje izboljšalo kaže, zdi se; knjiž. nadel si je podobo mirne neprizadetosti kazal, delal se je mirnega in neprizadetega; knjiž., ekspr. končno je pokazal svojo pravo podobo izrazil svoje pravo mišljenje, nazore, lastnosti; star. razložil je plesalcem novo podobo figuro; igralec se je pojavil v podobi berača spremenjen tako, da je
bil po videzu tak kot berač; zastar. redko ima cesarsko podobo v žepu denar; ekspr. zamisel dobiva otipljivo podobo se uresničuje; knjiž., ekspr. sin je živa podoba očeta je zelo podoben očetu; knjiž., ekspr. dekle je živa podoba lenobe je zelo leno; ekspr. on je pravi hudič v človeški podobi je zelo zloben, hudoben človek; star. po vsej podobi je knjiga delo različnih avtorjev verjetno ◊ rel. obhajati pod obema podobama dati, deliti posvečene hostije in posvečeno vino; rel., um. votivna podoba ♪
- podódrje -a s (ọ̑) gled. prostor pod odrom, navadno opremljen z napravami za vrtenje, pogrezanje igralne ploskve: oder in pododrje ♪
- podplátiti -im nedov. in dov. (á ȃ) obrt. delati, obnavljati podplat navadno v celoti: podplatiti čevlje podpláten -a -o: močno podplateni škornji ♪
- podplêsti -plêtem dov., podplêtel in podplétel podplêtla, stil. podplèl podplêla (é) s pletenjem na novo narediti izrabljen, raztrgan del česa pletenega: podplesti nogavico, rokav / podplesti koš ∙ podplesti prekratko jopico s pletenjem podaljšati ♪
- podplétati -am nedov. (ẹ̑) s pletenjem na novo delati izrabljen, raztrgan del česa pletenega: podpletati nogavico ∙ podpletala je prekratke jopice s pletenjem daljšala ♪
- podpŕtje -a s (ȓ) glagolnik od podpreti: podprtje nagnjene stene ♪
- podrépen tudi podrêpen -pna -o prid. (ẹ̑; ȇ) nanašajoč se na predel pod repom: podrepni mrčes / ekspr. podrepna muha muha, ki nadleguje živino; siten kot podrépna muha zelo, hudo ∙ pog., slabš. podrépna muha zelo vsiljiv, nadležen človek ♦ vet. podrepni jermen jermen, ki se namesti vprežni živini pod rep // ekspr. priliznjen, hinavski: prišel je tudi tisti podrépni možak / premeril ga je s podrépnim pogledom ♪
- podrhtévati -am nedov. (ẹ́) v presledkih drhteti: podrhtevati od mraza; roka mu je rahlo podrhtevala / glas ji je podrhteval / ekspr. obraz ji podrhteva v joku joka se; pren., pesn. listje podrhteva v vetru ● knjiž. v očeh ji podrhteva skrivnosten blesk je zaznaven, opazen; knjiž. v srcu mu je podrhtevalo bil je zelo čustveno vznemirjen ♪
- podrigávati -am nedov. (ȃ) vet. izpuščati pline iz želodca zaradi krčenja želodčne stene: krava je začela podrigavati // nizko kolcati: pijanec je ves čas podrigaval ♪
- podrsévati -am nedov. (ẹ́) 1. knjiž. lahkotno se premikati v presledkih po gladki površini: podrsevati po parketu sem in tja // drseč v presledkih se spuščati, padati: kaplje so podrsevale z vej 2. redko podrsavati: prsti podrsevajo po strunah / na steni podrseva ura ♪
- podsèk -éka m (ȅ ẹ́) nar. 1. prag (v hiši): Ilovnata tla na podseku so bila razmehčana (I. Potrč) 2. vzhodno tram, ki omejuje podstenje na zunanji strani: hrastov podsek ♪
- podsekávati -am nedov. (ȃ) s sekanjem od spodaj ločevati: podsekavati drevo / legel je na bok in začel podsekavati steno ♪
- podstávek -vka m (ȃ) 1. kar je spodaj, pod čim: spomenik stoji na betonskem podstavku; lesen, kamnit podstavek; kamnosek je napravil podstavek za kip / od nagrobnika je ostal samo podstavek // priprava, na katero se kaj da, postavi: odložiti likalnik na podstavek; čevlji v izložbi so stali na steklenih podstavkih; podstavek iz pletene slame / podstavki za kozarce; kupiti podstavek za cvetlični lonček // kar se da, postavi pod kaj sploh: poiskati primeren podstavek / za podstavek je uporabil knjigo 2. spodnji, zoženi nosilni del česa: kozarci so imeli tanke, visoke podstavke ● knjiž. na pločevinastem podstavku je prinesla kavo pladnju ◊ nav. mn., bot. trosni podstavek celica gliv, ki nosi na vrhu trose ♪
- podstréšnica -e ž (ẹ̑) podstrešna soba: stanuje v podstrešnici; nizka podstrešnica; poševne stene podstrešnice ♪
- pòdtón -a m (ȍ-ọ̑) navadno s prilastkom izražanje spremljajoč pojav, ki nakazuje kako čustvo, razpoloženje: pripovedovanje je imelo skrivnosten podton; govoril je z žalostnim podtonom / lirični podton povesti / razprava s polemičnim podtonom / ocena je dobila s tem podton negativne kritike ♪
- podvómiti -im, in podvomíti in podvómiti -im dov. (ọ̄ ọ̑; ȋ ọ́) kratek čas dvomiti: podvomiti o uspehu, pog. v uspeh; niti za hip ni podvomil, da bodo srečno pristali / podvomil je o njegovi poštenosti / podvomil je o lastnem sinu ♪
- podvréči -vŕžem dov., podvŕzi podvŕzite in podvrzíte; podvŕgel podvŕgla (ẹ́ ȓ) 1. narediti, da je kdo v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve; podrediti: prav kmalu ga je dokončno podvrgel; podvreči se vodstvu / tega človeka je težko podvreči / podvrgel se je njegovi volji // navadno z dajalnikom narediti, da je kdo gospodarsko, politično odvisen: vse sosednje pokrajine je podvrgel svoji deželi; podvrgel si je velik del ozemlja / podvreči si nezavedno ljudstvo 2. navadno z dajalnikom narediti, da je kaj v odnosu do česa drugega manj pomembno; podrediti: umetnik je znal podvreči sredstva obliki / podvreči odločitev svojim načelom 3. publ., z oslabljenim pomenom izraža dejanje, stanje, kot ga določa samostalnik: podvreči delo kritiki, oceni; le neradi so se podvrgli kritiki / podvrgel se je operaciji, preiskavi operirali, preiskali so ga 4. star. pripisati,
prisoditi kaj neresničnega; podtakniti: podvrgli so mu krivdo, da bi ga spravili v nesrečo podvŕžen -a -o 1. deležnik od podvreči: carini, davku podvrženo blago; kritiki podvržena dela; popolnoma ji je podvržen 2. v povedni rabi, z dajalnikom izraža a) hotenje, voljo do določenega dela, dejavnosti: zelo je podvržen branju, lenarjenju / biti podvržen slabostim b) možnost hitrejšega, pogostejšega obolenja: podvržen je pljučnici / kapi podvrženi ljudje // publ. izraža možnost spremembe lastnosti, stanja: razvoj je podvržen spremembam / te vrste tkanina ni podvržena modi ♪
4.409 4.434 4.459 4.484 4.509 4.534 4.559 4.584 4.609 4.634