Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ten (309-333) 
- drobnocvéten -tna -o prid. (ẹ̑) ki ima drobne cvete: drobnocvetne narcise; drobnocvetno grmičevje ♦ bot. drobnocvetna nedotika vrtni ali njivski plevel z drobnimi rumenimi cveti, Impatiens parviflora ♪
- drobnolísten -tna -o prid. (ȋ) ki ima drobne, majhne liste: drobnolistna mirta ♪
- dŕsten -tna -o prid. (r̄) nanašajoč se na drst, drstenje: drstna riba / drstni čas; drstna jamica ♦ rib. drstni izpuščaji belkasti bradavičasti izrastki na koži samcev med drstjo ♪
- drstênje -a s (é) glagolnik od drstiti se: sardele potujejo na drstenje ♪
- drugopólten -tna -o [u̯t] prid. (ọ̑) ki je druge polti, rase: drugopoltni ljudje; drugopoltno pleme ♪
- drugôten -tna -o prid. (ó) 1. ki je po pomembnosti, vrednosti na drugem mestu: literatura je zanj drugotnega pomena; zaslužek je pri njem igral drugotno vlogo 2. ki se pojavi za prvim, glavnim: drugotni učinki atomske eksplozije; drugotni spolni znaki ◊ gozd. drugotni poganjek poganjek, ki zraste iz starega tkiva ♪
- drúgovŕsten -tna -o prid. (ū-ȓ) ki je po kakovosti, pomembnosti na drugem mestu; drugorazreden: drugovrstna moka // ekspr. slabši, manjvreden: poplava drugovrstne literature / drugovrstna vloga stranska, postranska ♪
- drugovŕsten -tna -o prid. (ȓ) redko drugačen, različen: drugovrstni pogledi ♪
- drúžbenokorísten -tna -o prid. (ȗ-ȋ) ki koristi družbi: priznati študij kot družbenokoristno delo / družbenokoristno delo prva leta po 1945 upravna kazen v obliki prisilnega dela ♪
- dubléten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dubleto: dubletni izvod knjige / akcentsko dubletni glagoli ♪
- dúcaten -tna -o prid. (ū) raba peša 1. ki ima za osnovo število dvanajst: ure in mesece štejemo po ducatnem sistemu 2. ekspr. nepomemben, povprečen: ducatni ljudje ♪
- duhtênje -a s (é) glagolnik od duhteti: duhtenje cvetja ♪
- duplikáten -tna -o (ȃ) pridevnik od duplikat: duplikatni ključi ♪
- dvájsetléten -tna -o prid. (ȃ-ẹ̑) 1. star dvajset let: dvajsetletna študentka 2. ki traja dvajset let: v dvajsetletnem delu si je nabral bogatih izkušenj ♪
- dvákraten tudi dvákráten -tna -o prid. (ȃ; ȃ-ā) 1. dvakrat tolikšen: s tem boš imel dvakratne stroške; dvakratna vrednost 2. ki je dveh vrst; dvojen: ima dvakratne bolečine: v želodcu in v glavi 3. ki izraža dve ponovitvi: dvakratna predstava ◊ jur. dvakratni državljan kdor ima državljanstvo dveh držav; mat. dvakratna negacija negacija negacije dvákratno tudi dvákrátno prisl.: vse ti bom dvakratno povrnil; pri teh besedah ga je dvakratno speklo ♪
- dvánajstléten in dvanájstléten -tna -o prid. (ȃ-ẹ̑; á-ẹ̑) 1. star dvanajst let: dvanajstletni deček 2. ki traja dvanajst let: dvanajstletno obiskovanje šole ♪
- dvátisočléten -tna -o prid. (ȃ-ẹ̑) ki traja dva tisoč let: narod z dvatisočletno kulturno tradicijo ♪
- dvéléten -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) 1. star dve leti: dveleten otrok 2. ki traja dve leti: dveletna praksa / dveletna kmetijska šola ♪
- dvéstoléten -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) ki traja dvesto let: dvestoletno nasprotje med državama / do takšnih rezultatov so prišli na osnovi dvestoletnih izkušenj ♪
- dvócvéten -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki ima dva cveta: dvocvetna rastlina ♦ bot. dvocvetna vijolica rastlina senčnatih alpskih krajev z dvema rumenima, rjavkasto progastima cvetoma, Viola biflora ♪
- dvóčeljústen -tna -o prid. (ọ̑-ȗ) strojn. ki ima dve čeljusti: dvočeljustna zavora; dvočeljustno rezilo ♪
- dvóčŕten -tna -o prid. (ọ̑-ȓ) muz. nanašajoč se na tone v oktavi nad enočrtno oktavo: dvočrtni g; dvočrtna oktava ♪
- dvojevŕsten -tna -o prid. (ȓ) ki je dveh, različnih vrst: dvojevrstno pisanje o problemu / pri hiši so dvojevrstni otroci dvojni ♪
- dvójnosten -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. dvovrsten, dvojen: ta dualizem v arhitekturi se kaže tudi v dvojnostni tipiki ♪
- dvóléten -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) 1. star dve leti: dvoleten deček 2. ki traja dve leti: dvoleten spor / dvoletne izkušnje / dvoletna šola ◊ bot. dvoletna rastlina rastlina, ki potrebuje za razvoj dve vegetacijski dobi ♪
184 209 234 259 284 309 334 359 384 409 
