Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ten (284-308)



  1.      dolgocvéten  -tna -o [g] prid. (ẹ̑) bot., v zvezi dolgocvetni jeglič jeglič z dolgo venčno cevjo, rastoč na planinskih tratah, Primula halleri
  2.      dolgoléten  -tna -o [g] prid. (ẹ̑) ki traja mnogo let: dolgoleten boj; dolgoletna praksa; dolgoletno delo; veže naju dolgoletno prijateljstvo / dolgoletne izkušnje
  3.      dolgolísten  -tna -o [g] prid. () ki ima dolge liste: dolgolistna palma ♦ bot. dolgolistni jetičnik; dolgolistna meta
  4.      dolgopŕsten  -tna -o [g] prid. () 1. ki ima dolge prste: dolgoprstne roke 2. evfem. kradljiv, tatinski: dolgoprstni fant
  5.      dolgósten  -tna -o [g] prid. (ọ̑) star. dolžinski: dolgostna mera
  6.      dolgovráten  -tna -o [g] prid. () redko dolgovrat: dolgovraten labod
  7.      dolomíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na dolomit: dolomitni pesek; dolomitne čeri / dolomitni lapor
  8.      dolžnósten  -tna -o [ž] prid. (ọ̑) nanašajoč se na dolžnost: mati goji v otroku dolžnostni čut / opravil je celo vrsto dolžnostnih obiskov; njegovo dejanje je bilo več kot dolžnostna vljudnost ♦ biblio. dolžnostni izvod izvod, ki ga mora tiskarna ali razmnoževalec po zakonu oddati določenim ustanovam, organom; jur. dolžnostni delež delež, ki ga zakoniti dedič mora dobiti; nujni delež
  9.      domáčnosten  -tna -o prid. (á) 1. po značilnostih, lastnostih podoben domačemu: domačnostno občutje, vzdušje; njegova soba je brez domačnostnega udobja / zaradi zgledovanja po tujih mestih je kraj izgubil svoj domačnostni izraz 2. domačijski: domačnostna umetnost / domačnostna smer v literaturi
  10.      dominánten  -tna -o prid. () 1. ki je v prevladi, v premoči, prevladujoč: podjetje ima dominanten položaj na evropskem trgu; dominantna ideja, lastnost, vloga / ta problem je v njegovi drami dominanten // ekspr. ki zaradi popolnosti vzbuja občudovanje: dominantna igralska osebnost; ta pesnik je dominantna postava v naši poeziji 2. ki stoji, se dviga nad čim: ustavili so se na dominantnem vrhu / dominantna lega stavbe ◊ bot. dominantna lastnost; dominantna vrsta vrsta, ki prevladuje v rastlinski združbi; muz. dominantni akord akord na peti stopnji, ki ima v določeni tonaliteti glavno funkcijo dominántno prisl.: dominantno vplivati na kaj; dominantno poudarjen orkester
  11.      dopéten  in dopêten -tna -o prid. (ẹ̑; ē) ki sega do pet: zavil se je v dolg dopeten plašč; dopetna halja, srajca; dopetno krilo
  12.      doprevráten  -tna -o prid. () nanašajoč se na čas do prevrata: doprevratne razmere
  13.      dopústen 1 -tna -o prid. (ú; lingv. ) ki se (še) dopušča: dopusten primanjkljaj; tak odstotek vode v maslu je še dopusten; najmanjša dopustna plača; dopustna razlika v ceni ◊ lingv. dopustni stavek odvisni stavek, ki izraža dejstvo, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; dopustni veznik podredni veznik, ki uvaja dopustni stavek; teh. dopustna napetost, obremenitev
  14.      dopústen 2 -tna -o prid. () nanašajoč se na dopust: v dopustnih dneh se veliko ukvarja s športom
  15.      dosmŕten  -tna -o prid. () ki traja, obstaja do smrti: hišo je dobil v dosmrtni užitek; obsodili so ga na dosmrtno ječo; dosmrtna kazen; dosmrtna pravica, renta / dosmrtni član društva
  16.      dotakráten  -tna -o prid. (ā) ki je bil, obstajal do takrat: dotakratno društveno delovanje; dotakratno razlaganje mednarodnih dogodkov / dotakratni vzponi naših alpinistov
  17.      dovzéten  -tna -o prid., dovzétnejši (ẹ́ ẹ̄) navadno v zvezi z za 1. sposoben dojemati, občutiti: dovzeten za glasbo, za lepoto, za šale / za kritiko je malo dovzeten; dovzeten za vzgojne ukrepe / te besede so se globoko vtisnile v njegovo dovzetno srce / star. dovzeten učenec bister, nadarjen 2. nagnjen k čemu, občutljiv: ti otroci so nenavadno dovzetni za bolezen / nekatera mesta na koži so bolj dovzetna za mraz
  18.      dragoléten  -tna -o prid. (ẹ̑) zastar. ki stane veliko denarja; drag: dragoletno blago / ta trgovina je precej dragoletna
  19.      dragôten  -tna -o prid. (ó) star. dragocen: dragotna zaponka
  20.      dratén  -a -o prid. (ẹ̑) nižje pog. žičen: dratena mreža
  21.      draténka  -e ž (ẹ̄) nižje pog. žična krtača: čistiti z dratenko
  22.      drážesten  -tna -o prid. (ā) knjiž. ljubek, privlačen: dražestne jamice na licih; dražestno dekle / ekspr. imela je dražestno obleko / dražestne podobe iz mladosti drážestno prisl.: dražestno se nasmehniti
  23.      dremôten  -tna -o prid. (ó) 1. raba peša ki čuti željo, potrebo po spanju: dremoten bolnik; bil je zelo dremoten / dremoten pogled; pren., knjiž. dremotne misli // knjiž. ki povzroča željo, potrebo po spanju: čemeren in dremoten dan; dremotna uspavanka; dremotno šumenje gozdov 2. knjiž. mračen, temačen: dremoten gozd; v dremotni kavarni je bilo samo še nekaj gostov / dremotna svetloba dremôtno prisl.: svetilka je dremotno gorela; dremotno pripovedovati; dremotno razsvetljeno mesto
  24.      drhtênje  -a s (é) glagolnik od drhteti: ni mogel obvladati drhtenja; drhtenje rok / drhtenje sveče / ob pogledu nanj je začutila drhtenje
  25.      drnáten  -tna -o prid. (ā) redko zarasel, neobdelan: postaviti hišo na drnatnem terenu

   159 184 209 234 259 284 309 334 359 384  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA