Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ten (2.284-2.308) 
- cepítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cepitev: cepitvene tendence / cepitvena akcija proti črnim kozam / cepitveni produkti izotopi, ki nastanejo pri cepitvi urana ali plutonija ♪
- céptec -a in ceptèc -à [tǝc] m (ẹ́; ǝ̏ ȁ) bot. zaščitena gozdna kukavica; lepi čeveljc ♪
- cêrebrospinálen -lna -o prid. (ȇ-ȃ) anat. nanašajoč se na možgane in hrbtenjačo: cerebrospinalni živci; cerebrospinalna tekočina ♪
- ceremoniálen -lna -o prid. (ȃ) slavnosten, obreden: ceremonialna pobožnost / ceremonialen nagovor; ceremonialne kretnje // knjiž. pretirano, nenaravno vljuden: njegovo ceremonialno vedenje odbija ceremoniálno prisl.: ceremonialno se priklanjati ♪
- cervikálen -lna -o prid. (ȃ) anat. nanašajoč se na vrat, vraten: cervikalno vretence / cervikalne žleze žleze v vratu maternice ♪
- cesárjev -a -o (á) svojilni pridevnik od cesar: cesarjev sin / na steni je visela cesarjeva podoba ♪
- céstnopolicíjski -a -o prid. (ẹ̑-ȋ) zastar., v zvezi s predpis, ukrep cestnoprometen ♪
- chartístičen tudi čartístičen -čna -o [čar-] prid. (í) nanašajoč se na chartiste ali chartizem: chartistične tendence; chartistično gibanje ♪
- cibelín -a m (ȋ) tekst. kosmatena tkanina za plašče iz grobe volnene preje ♪
- cíkati -am nedov. (ȋ ȋ) 1. nav. ekspr. prikrito omenjati kaj, namigovati: na kaj pravzaprav cikate? ne vem, kam cikaš / njegove besede so cikale name // redko na tihem želeti: vedno hodi k sosedu, menda cika na mlajšo hčer 2. redko biti nekoliko podoben čemu, vleči na kaj: barva obleke je modra, a malo cika na zeleno 3. nepreh. zaradi kvarjenja postajati, biti kisel: vino cika ♪
- ciklón 2 -a m (ọ̑) kem. uplinjen cianovodik za uničevanje mrčesa v zaprtih prostorih: uničiti stenice s ciklonom / v nacističnih koncentracijskih taboriščih so množično morili zapornike s ciklonom ♪
- cíljanje -a s (í) glagolnik od ciljati: biti spreten v ciljanju ♪
- císta -e ž (ȋ) 1. med. mehurjasta tvorba s posebno steno in tekočo vsebino: operirati cisto; cista na jajčniku 2. biol. trden ovoj, s katerim se v neugodnih življenjskih razmerah obdajo nižje razviti organizmi: nekatere alge se obdajo s cistami 3. arheol. bronasta posoda valjaste oblike za shranjevanje dragocenosti ♪
- cmévkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) oglasiti se s kratkim, visokim glasom, navadno tožečim: psiček je cmevknil in zbežal / slabš. pošteno ga je bolelo, pa ni niti cmevknil ♪
- copát -a m (ȃ) nav. mn. copata: hoditi v copatih; telovadni, teniški copati ♪
- cŕka -e ž (r̄) pog. 1. poginula žival: kam naj zakopljem to crko? // onemogla, zanemarjena žival: moj konjiček je proti tvojemu prava crka; krmežljava crka 2. nizko slaboten, šibek, onemogel človek: si pa tudi crka, če tega ne moreš narediti / kot psovka molči, ti crka stara ♪
- cúcek -cka m (ȗ) 1. slabš. majhen, zanikrn pes: cucek bevska; garjav, pocesten cucek; moker kakor cucek zelo; stoji pred njim kakor polit cucek boječe, preplašeno; trese se kot cucek zelo / kot kletvica da bi te cucek! // pes sploh: nekega cucka je lovil 2. nizko pohleven, bojazljiv človek: dela z vami, kar hoče, ker ste taki cucki / kot psovka z besedo na dan, ti cucek ♪
- cúnder -dra m (ú) nekdaj lahko vnetljiva snov za netenje ognja s kresanjem, netilo ♪
- cúnjav -a -o prid. (ú) cunjast: cunjav papir; cunjava suknja / ves blaten in cunjav človek ♪
- cvét -a m, mn. cvéti in cvetóvi (ẹ̑) 1. del rastline, značilen po lepi obliki in barvi: cvet se odpre, osuje, ovene; rastlina razvije cvet; utrgati cvet; čebele obletavajo cvet za cvetom; bel, dišeč, pisan cvet; češnjev, makov cvet; cvet vrtnice; barvitost cvetov / rastlina je že nastavila cvete pognala cvetne popke; roža gre v cvet začenja cveteti; solata gre v cvet poganja steblo s cveti; drevo bo kmalu v cvetu bo cvetelo; pren., pesn. razcvel se je cvet ljubezni; cvet upanja 2. ekspr., navadno s prilastkom izbran, najlepši, najpomembnejši del: tam je bil zbran cvet deklet; cvet inteligence, naroda / bila je cvet deklet najlepša med dekleti; vznes.: biti v cvetu let, življenja mlad; umrla je v cvetu mladosti zelo mlada ● iron. ta je šele (pravi) cvet živahen, podjeten, nevzgojen (mlad) človek; ekspr. ona je v polnem cvetu zelo lepa, mlada;
star. bobov ali rožni cvet junij ◊ bot. brezspolni cvet; dvospolni cvet ki ima prašnike in pestiče; enospolni cvet ki ima samo prašnike ali samo pestiče; goli cvet ki je brez cvetnega odevala; pestični ali ženski cvet ki ima samo pestiče; prašni ali moški cvet ki ima samo prašnike; farm. (vinski) cvet etanol, etilalkohol; min. žveplov cvet žveplo v obliki iglic ♪
- cvétje -a s (ẹ́) 1. cveti, cvetovi: cvetje diši; cvetje odpada, poganja; belo cvetje; češnjevo, lipovo cvetje / pog. piti bezgovo cvetje čaj iz bezgovega cvetja / vse je v cvetju vse cvete; pren., pesn. cvetje moje duše; cvetje sanj // rože, cvetlice: trgati cvetje; planinsko cvetje; šopek cvetja / rezano cvetje v nasadih odrezane rože, namenjene za prodajo 2. star. cvetenje: presaditi rastlino pred cvetjem; čas cvetja ● knjiž. zlo gre v cvetje zelo veliko ga je; ekspr. gospodarstvo je v cvetju v razmahu, razcvetu; zastar. cvetje slovenskega pesništva antologija, izbor ♪
- cvetlíca -e ž (í) 1. rastlina z izrazitim cvetom: cvetlica cvete, diši, ovene; trgati, zalivati cvetlice; pomladanske, poljske, vrtne cvetlice; seznam zaščitenih cvetlic; šopek cvetlic rož / umetne cvetlice ∙ ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta s cvetlicami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno 2. agr. vonj vina; cvetica: rizlingova cvetlica ♪
- cvetličnják -a m (á) pokrit prostor za gojenje cvetlic: stene cvetličnjaka; temperiran zrak v cvetličnjaku // redko cvetlični vrt: pred hišo si je uredil lep cvetličnjak ♪
- cvíč -a m (ȋ) 1. oglašanje z visokim, tožečim glasom: bolesten cvič živali 2. nar. zelo kisla pijača: že navsezgodaj pije ta cvič; kisel ko cvič ♪
- cvrkút -a m (ȗ) oglašanje z ostrimi, odsekanimi glasovi: slišim radosten cvrkut ptic ♪
2.159 2.184 2.209 2.234 2.259 2.284 2.309 2.334 2.359 2.384 
