Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ten (226-250)
- deféktnosten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na defektnost: defektnostni pojavi v človekovem ravnanju ♪
- deficíten -tna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na deficit: ta sektor gospodarstva je deficiten; pog. lani so bili v podjetju deficitni so imeli deficit; deficitna zadruga / deficitni proračun 2. publ. ki ni na razpolago v dovolj veliki količini; deficitaren: deficitni material; deficitne surovine ♪
- dehtênje -a [dǝh tudi deh] s (é) glagolnik od dehteti: dehtenje rož / poletno dehtenje narave ♪
- dejávnosten -tna -o prid. (ā) knjiž. dejaven, tvoren: dejavnosten odnos med človekom in stvarnostjo ♪
- dekadénten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dekadenco: dekadentni pojavi v kulturi; dekadentno plemstvo / pesniki dekadentne literarne smeri; dekadentna umetnost ♪
- dekrepíten -tna -o prid. (ȋ) knjiž., redko onemogel, izžit ♪
- delikáten -tna -o prid., delikátnejši (ȃ) s širokim pomenskim obsegom 1. neprijeten, težaven, kočljiv: najti izhod iz delikatnega položaja; vzgoja je delikatna stvar; pogovor se je bližal najdelikatnejši točki; njegovo delo je odgovorno in delikatno; dotaknila sta se delikatnega vprašanja / v romanu opisuje zelo delikatne situacije 2. nežen, rahel, občutljiv: to je delikaten človek / barve v delikatnih tonih / knjiž. sodniki so bili zelo delikatni do njega rahločutni, obzirni 3. knjiž., redko okusen, slasten: delikatna juha, riba delikátno prisl.: zadevo je treba delikatno urediti; izraža se delikatno izbrano, lepo ♪
- delíkten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na delikt: deliktna sposobnost / deliktna obveznost ♪
- delinkvénten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na delinkvente ali delinkvenco: delinkventen alkoholik; vzgoja delinkventne mladine; kazati delinkventna nagnjenja ♪
- deliránten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na delirij: deliranten bolnik / delirantno stanje ♪
- démanten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. diamanten: demantna krona / demantni lesk / demantni sveder ♪
- deménten -tna -o prid. (ẹ̑) med. pri katerem se kaže oslabitev, zmanjšanje umskih sposobnosti: dementen bolnik ♪
- dendríten -tna -o prid. (ȋ) anat., min. ki ima vejasto obliko; razvejen, razvejan: dendritni kristali; razcep je dendriten ♪
- depóten -tna -o (ọ̑) pridevnik od depo: depotno potrdilo ♪
- depozíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na depozit: depozitna služba; depozitna taksa / depozitna banka banka, ki zlasti sprejema hranilne vloge ♦ ekon. depozitni denar knjižni denar ♪
- deputáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na deputat2: deputatni premog; deputatna zemlja zemlja, ki jo dobi najemni delavec le v uporabo kot del zaslužka ♪
- desánten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na desant: desantne čete / letalski desantni napad; desantna operacija ♦ voj. desantni čoln čoln, prirejen za hitro izkrcavanje ♪
- descendénten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na descendenco: descendentna vrsta ♦ petr. descendentne raztopine raztopine, ki prihajajo z zemeljske površine v notranjost ♪
- desêrten -tna -o prid. (ȇ) nanašajoč se na desert: desertno pecivo / desertni krožnik krožnik, manjši kot navaden plitvi krožnik; desertni pribor pribor, manjši kot navaden pribor // v zvezi desertno vino močno vino z značilno aromo, navadno zelo sladko ♪
- deséten -tna -o prid. (ẹ̑) mat. desetiški: desetni sestav ♪
- desétkraten tudi desétkráten -tna -o prid. (ẹ̑; ẹ̑-ā) desetkrat tolikšen: letalo preleti v istem času desetkratno razdaljo; desetkratna vrednost desétkratno tudi desétkrátno prisl.: desetkratno poplačati ♪
- desétléten -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) 1. star deset let: desetleten deček; desetletni otroci; že desetleten je služil za pastirja 2. ki traja deset let: desetletno obdobje; kljub komaj desetletni praksi so dosegli lepe uspehe ♪
- desétpŕsten -tna -o prid. (ẹ̑-ȓ) nanašajoč se na deset prstov obeh človekovih rok: desetprstni sistem tipkanja; obvladati desetprstno pisanje na pisalnem stroju desétpŕstno prisl.: tipkati desetprstno ♪
- desoláten -tna -o prid. (ȃ) knjiž. brezupen, obupen: zaiti v desolaten položaj; biti v desolatnem stanju ♪
- desperáten -tna -o prid. (ȃ) knjiž. brezupen, obupen: desperaten boj; desperatna bolezen / zaradi bolezni je bil čisto desperaten obupan ♪
101 126 151 176 201 226 251 276 301 326