Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ten (2.234-2.258)
- brezpomóčen -čna -o prid. (ọ̑) knjiž. ki si ne more, ne zna pomagati: brezpomočen otrok; bil je brezpomočna žrtev; prej samozavesten, zdaj zmeden in brezpomočen / plah, brezpomočen smehljaj brezpomóčno prisl.: brezpomočno ječati ♪
- brezrokávnik -a m (ȃ) jopica ali pulover brez rokavov: obleči brezrokavnik; kožuhovinast, pleten, žametast brezrokavnik / posrebreni gumbi na brezrokavniku telovniku ♪
- brezsrámen -mna -o prid. (á ā) knjiž. ki je brez sramu: brezsramna ženska / brezsramen smeh; brezsramne besede // redko brezobziren, brezvesten, nepošten: brezsramni prekupčevalci / brezsramna predrznost brezsrámno prisl.: brezsramno se razgaliti ♪
- brezstíden -dna -o prid. (ȋ) zastar. nesramen, brezsramen: brezstidna blodnica / brezstidni dovtipi // brezobziren, brezvesten, nepošten: brezstidni hinavci / brezstidna parodija ♪
- breztéžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki je brez teže: prozorni in breztežni žarki // knjiž. zelo lahek: breztežen puh / njena breztežna in prozorna roka 2. breztežnosten: breztežni prostor / breztežno stanje ♪
- brezvéstnež -a m (ẹ̑) ekspr. brezvesten človek: brezčastnež in brezvestnež; nedolžna žrtev brezvestneža ♪
- brezvóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) knjiž. ki je brez volje, hotenja: brezvoljen, potrt človek; postal je popolnoma brezvoljen; bila je brezvoljno, tujemu hotenju podrejeno bitje / hodila je s počasnimi, brezvoljnimi koraki / brezvoljna topost, vdanost brezvóljno prisl.: brezvoljno se je lotil dela; brezvoljno se je prepustila njegovemu vodstvu ♪
- brezvóljnost -i ž (ọ́) knjiž. stanje brez volje, hotenja: zaradi utrujenosti se je pogreznil v brezčutnost in brezvoljnost ♦ psiht. bolezensko pomanjkanje volje ♪
- bridkôben -bna -o prid. (ó ō) redko bridek, žalosten: bridkobni dnevi ♪
- brióš -a m (ọ̑) nav. mn., gastr. pleteno pecivo iz mastnega testa: postregla je s kavo in brioši ♪
- brízgati -am nedov. (ȋ) 1. teči, iztekati v močnem curku: kri brizga iz žile / mleko je v glasnih curkih brizgalo v posodo; voda brizga iz cevi 2. hitro se razprševati: iskre brizgajo na vse strani; slap pada in kapljice brizgajo; pren., ekspr. domislice kar brizgajo iz njega 3. preh. v močnem curku izpuščati kaj tekočega: brizgati belež na steno; brizgati vodo v ogenj, sodavico v kozarec // z brizganjem močiti, vlažiti: brizgati goreče ostrešje ◊ teh. brizgati plastične mase pod pritiskom spravljati plastično maso v kalup za določen izdelek brizgajóč -a -e: na vse strani brizgajoča brozga; brizgajoče pene brízgan -a -o: brizgan omet ♦ gastr. brizgani krofi krofi iz testa, ki se brizga na pekač ♪
- brodolómec -mca m (ọ̑) kdor doživi brodolom: brodolomci so se rešili na samoten otok; brodolomca je vrglo ob čeri; pren., ekspr. družbeni brodolomec; svet brodolomcev in obupancev ♪
- brokátast -a -o prid. (ȃ) brokaten: brokatast plašč ♪
- bròšč bróšča m (ȍ ọ́) 1. bot., navadno v zvezi barvilni brošč rastlina z rdečim barvilom v koreniki, Rubia tinctorum: barvilni brošč daje osem odtenkov rdeče barve 2. barvilo iz broščevih korenik: barvati z broščem ♪
- bróščnica -e ž (ọ̑) nav. mn., bot. zelnate rastline z vretenasto nameščenimi listi in cveti v socvetjih, Rubiaceae ♪
- bŕst -í ž (ȓ) 1. nastavek lista, poganjka, komaj razvit iz popka: drevje že poganja brsti 2. brstenje: drevje je že v brsti; čas nove brsti 3. zastar. dračje, suhljad: butara suhe brsti ♪
- brstítev -tve ž (ȋ) biol. nespolno razmnoževanje nižjih organizmov; brstenje ♪
- bršljánast -a -o prid. (ȃ) porasel z bršljanom: bršljanaste stene ♦ vrtn. bršljanasta pelargonija bršljanka ♪
- brúmen -mna -o prid., brúmnejši (ú ū) 1. zastar. pobožen: brumen krščanski človek; žena je brumna in poštena 2. šalj. prizadeven, vnet: brumen ljudskoprosvetni delavec; v list so pisali brumni propagandisti brúmno prisl.: brumno živeti ♪
- brúnast -a -o prid. (ū) ki je iz brun: ljudje so sedli na brunaste klopi; brunaste stene ♪
- brzínski -a -o prid. (ȋ) hitrosten: brzinske motorne tekme ♪
- brzopís -a m (ȋ) 1. biblio. pisava v starem in srednjem veku, v kateri se uporabljajo namesto posameznih besed določeni znaki; tahigrafija: uporabljati brzopis 2. zastar. stenografija ♪
- brzopísec -sca m (ȋ) 1. v starem in srednjem veku pisar, ki uporablja tahigrafijo: na dvoru so imeli spretne brzopisce 2. zastar. stenograf: brzopisec zapisuje pogovor ♪
- budálast -a -o prid. (á) ekspr. omejen, nespameten, neumen: fant je videti zelo budalast / budalo budalasto ♪
- búkva -e ž (ȗ) zool. manjša morska riba z vretenastim trupom in dolgo hrbtno plavutjo, Box boops ♪
2.109 2.134 2.159 2.184 2.209 2.234 2.259 2.284 2.309 2.334