Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ten (2.109-2.133) 
- avtomátičnost -i ž (á) lastnost, značilnost avtomatičnega: avtomatičnost gibanja, kretenj ♪
- ávtoreferát -a m (ȃ-ȃ) knjiž. referat o lastnem delu, lastni raziskavi: objaviti avtoreferat ♪
- avtoritéta -e ž (ẹ̑) ugled ali vpliv, ki izhaja iz vodilnega položaja, moči, znanja: imeti, uživati avtoriteto; to mu jemlje avtoriteto; učitelj si mora ohraniti avtoriteto v razredu; zastavil je vso svojo avtoriteto; očetova, profesorjeva avtoriteta / avtoriteta države, partije // kdor ima, uživa tak ugled ali vpliv: ta človek je velika avtoriteta; priznavajo ga za avtoriteto; on je največja avtoriteta v atomski fiziki ♪
- aziát -a m (ȃ) nav. slabš. kdor je po izvoru iz Azije: zagorel aziat / vidi se, da je brezčuten aziat ♪
- aziátski -a -o prid. (ȃ) nav. slabš. azijski: necivilizirana aziatska dežela / poševne aziatske oči / aziatske navade surove, divje aziátsko prisl.: njegov obraz je bil aziatsko brezčuten ♪
- bába -e ž (á) 1. slabš. ženska, navadno starejša: grda, stara baba; ekspr. prekleta baba nora ∙ šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi navidez nerešljivo zadevo // nizko (zakonska) žena: nikamor ne gre brez svoje babe 2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: baba pa je, baba 3. ekspr. strahopeten ali klepetav moški: kaj se bojiš, baba! lahko mi poveš, saj nisem baba 4. kar se rabi kot podstava, opora, podlaga: steber kozolca so postavili na betonsko babo; baba (pri klepalniku) babica ◊ etn. baba zadnje snopje pri metju ali mlačvi; babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj; pehtra baba po ljudskem verovanju bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke ♪
- bábji -a -e prid. (ȃ) slabš. 1. ženski: babja radovednost; babje opravljanje / prepira so krivi babji jeziki; ekspr. to so babje čenče / ekspr. hudič babji ∙ slabš. babji gregor ženskar, babjak; ekspr. babji semenj hrupen ženski klepet; ekspr. babja vera praznoverje 2. nemožat, strahopeten: babje vedenje; ta človek je babjega srca ◊ meteor. babje poletje ali poljud. babje leto doba lepega vremena v začetku jeseni; babje pšeno zrnate snežne padavine; prisl.: čisto po babje je javkal ♪
- backhand -a [bèkhènd -ênda] m (ȅ-ȅ ȅ-ȇ) šport. udarec pri (namiznem) tenisu ipd. s hrbtom roke proti nasprotniku: močen backhand; neskl. pril.: backhand udarec; prisl.: udarja enako dobro backhand kot forehand ♪
- bagrén -a -o prid. (ẹ̄) star. škrlaten: bagreno pregrinjalo / bagrena zarja ♪
- bahàt -áta -o prid. (ȁ ā) ki se (rad) baha: bahat in oblasten gospodar // mogočen, imeniten: ob cesti stoji bahata hiša / bahata rast trave bujna baháto prisl.: bahato govoriti ♪
- balétnik -a m (ẹ̑) baletni plesalec: izvrsten baletnik / zvečer bodo nastopili ruski baletniki člani baletne skupine ♪
- balíncar -ja m (ȋ) nar. balinar: slovel je kot spreten balincar ♪
- balón -a m (ọ̑) 1. s plinom napolnjena okrogla naprava, lažja od zraka, za zračno plovbo: meteorološki, opazovalni, stratosferski, vodljivi balon; polet z balonom // otroška igrača take oblike: napihniti balon 2. velika trebušasta steklenica: opleteni baloni slivovke ◊ elektr. balon steklena bučka žarnice; med. gumijast balon balonasta priprava za vbrizgavanje ali pihanje; voj. zaporni baloni za oviro nizko napadajočim letalom ♪
- banálen -lna -o prid., banálnejši (ȃ) pusto vsakdanji, obrabljen, plehek: to ni le banalen poklon, resnico govorim; banalne fraze / banalen dovtip neokusen, priskuten ♦ med. banalen prehlad navaden prehlad banálno prisl.: rekel je nekaj banalno sočutnih besed ♪
- barbarizírati -am nedov. in dov. (ȋ) uvajati barbarske razmere: barbarizirati rimski imperij / antična umetnost se je barbarizirala barbarizíran -a -o: num. barbariziran novec nespreten posnetek starega grškega ali rimskega novca ♪
- bariêra -e ž (ȇ) 1. pregrada, ovira, zapora: postaviti, preskočiti bariero / pred plezalcem se dviga bariera stene; pren. odpraviti carinske bariere; rušiti bariere tradicij 2. mejna črta pri dvobojih: postaviti se deset korakov od bariere ♪
- báriton -a m (ȃ) moški glas med tenorjem in basom: poje bariton; dramatski bariton // nav. mn., žarg. baritonist: nastopali so lirični baritoni ♪
- bárvati -am nedov. (ȃ) 1. prepajati, pokrivati z barvo: barvati steno, volno; barvati z zeleno barvo; barva si lase, ustnice ♦ med. barvati histološki preparat 2. povzročati obarvanost: zarja barva oblake; listje se barva; pren. barvati glas, pesniški izraz bárvan -a -o: rdeče barvan pod; barvani ljudje barvnopolti ♪
- bárven -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na barvo: barvni kontrasti, odtenki; ubranost barvnih tonov; barvna harmonija; široke barvne ploskve / barvna snov; barvno sredstvo / barvna lestvica, skala ♦ med. barvna slepota nesposobnost za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene; tisk. barvni valj // ki vsebuje barvo: barvni trak za pisalni stroj; barvni svinčniki / človek barvne polti človek, ki ni bele rase / barvne kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin; barvna metalurgija // ki je v barvah, ant. črno-bel: barvni diapozitiv; cinemaskopski barvni film; barvna fotografija; barvna televizija / barvni kliše, lesorez, tisk bárvno prisl.: barvno dognana slika; barvno vzorčaste tkanine ♪
- barvomér -a m (ẹ̑) teh. priprava za merjenje intenzivnosti barv; kolorimeter ♪
- barvotísk -a m (ȋ) žarg., tisk. barvni tisk: reprodukcija v barvotisku // tiskana barvna slika: stene so našarjene s številnimi barvotiski ♪
- básek -ska m (ȃ) ekspr. šibek, slaboten bas: govoriti z mehkim baskom ♪
- basíst -a m (ȋ) kdor poje bas: basist poje samospeve; dirigent je razpostavil basiste in tenoriste // redko kdor igra (na) bas: orkester išče basista ♪
- básreliéf tudi báreliéf -a [bar-] m (ȃ-ẹ̑) um. relief, pri katerem liki le malo izstopajo iz osnovne ploskve, ploski relief: stene so okrašene z basreliefi ♪
- batístast -a -o prid. (ȋ) redko batisten: batistasto perilo ♪
1.984 2.009 2.034 2.059 2.084 2.109 2.134 2.159 2.184 2.209 
