Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ten (2.084-2.108)


  1.      areopág  -a m (ȃ) zgod. najvišje sodišče v starih Atenah ♪
  2.      argumènt  -ênta m (ȅ é) kar utemeljuje, podpira kako trditev; razlog, dokaz: navesti zadostne argumente; podpreti trditev z argumenti; močen, prepričljiv, tehten argument; argumenti za in proti; kloniti pod težo argumentov ◊ mat. količina, od katere je odvisna vrednost druge količine, neodvisna spremenljivka ♪
  3.      Arhimédov  -a -o prid. (ẹ̑) v zvezah: knjiž. Arhimedova točka izhodišče, opora ♦ teh. Arhimedov vijak vijačno zavita ploskev, ki pri vrtenju potiska snov naprej ♪
  4.      arogántnež  -a m (ȃ) aroganten človek: bil je prepirljivec in arogantnež ♪
  5.      aróma  m neskl. (ọ̑) zastar. prijeten, plemenit vonj; aroma ž: znal je ceniti pristni aroma čaja ♪
  6.      aróma  -e ž (ọ̑) prijeten, plemenit vonj: vino ima dobro aromo; izboljšati aromo cigarete; vanilijeva aroma; aroma ananasa; aroma črne kave // snov, ki daje prijeten, plemenit vonj; aromat: sladoledu dodajajo različne arome ♪
  7.      aromát  -a m (ȃ) snov, ki daje prijeten, plemenit vonj: dodati pijači aromat // zastar. prijeten, plemenit vonj; aroma ž ♪
  8.      aromátičen  -čna -o prid. (á) ki ima prijeten, plemenit vonj: aromatičen čaj; aromatična pijača / aromatično cvetje kamilic ♪
  9.      aromatizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) dodati čemu prijeten, plemenit vonj: aromatizirati pijačo; aromatizirati domači tobak / aromatizirati pralni prašek aromatizíran -a -o: aromatizirano vino ♪
  10.      arondácija  -e ž (á) zaokrožitev zemljišč v enoten kompleks z vključitvijo drugih parcel: izvesti arondacijo zaradi modernizacije kmetijske proizvodnje; razpravljati o arondaciji; arondacija kmetijskih obdelovalnih površin ♪
  11.      arondírati  -am dov. in nedov. (ȋ) zaokrožiti zemljišča v enoten kompleks z vključitvijo drugih parcel: arondirati zadružne njive arondíran -a -o: obdelava arondiranega polja ♪
  12.      asistírati  -am nedov. (ȋ) strokovno sodelovati, pomagati pri čem, zlasti pri pomembnih opravilih: operiral je primarij, asistiral pa je njegov asistent; pri preobvezovanju je zdravniku asistirala sestra; duhovniki so asistirali škofu pri slovesni maši; asistirati pri režiji; trener asistira telovadcu pri vaji na orodju asistíran -a -o: rel. asistirana maša slovesna maša, pri kateri strežejo duhovniki v liturgični obleki ♪
  13.      atáka  -e ž (ȃ) knjiž. nenaden močen vojaški naskok: divja ataka; ataka oklopnikov; pren. polemična ataka; ataka na politiko miroljubne koeksistence ♪
  14.      ateízem  -zma m (ȋ) tajenje, nepriznavanje boga, brezboštvo: popoln ateizem ♦ filoz. filozofska smer, ki zanika eksistenco boga ♪
  15.      átlas 3 -a m (ā) anat. prvo vratno vretence ♪
  16.      atribúcija  -e ž (ú) nav. mn., jur. pristojnost, kompetenca: odločali so v mejah svojih atribucij ♪
  17.      ávbica  -e ž (ȃ) glavi se prilegajoče otroško ali žensko pokrivalo: na glavi je imela avbico; bela avbica; pletena otroška avbica; strežajka v avbici in predpasniku ♪
  18.      aviácija  -e ž (á) dejavnost, ki je v zvezi z letenjem z letali; letalstvo: civilna aviacija / na gorskem reševalnem tečaju je sodelovala tudi aviacija / odločil se je za aviacijo letalski poklic // voj. rod vojske, določen za tako dejavnost: jugoslovanska aviacija in mornarica; oficir pri aviaciji ♪
  19.      aviátika  -e ž (á) veda o letenju z letali, letalstvo ♪
  20.      ávšast  -a -o prid. (ȃ) ekspr. neumen, nespameten: ne bodi avšast, vzemi, če ti ponujajo; kaj se pa meniš za to avšasto žensko / ne poslušaj tega avšastega govorjenja ávšasto prisl.: avšasto se obnašati ♪
  21.      avto... 2 ali ávto... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na sam, lasten, sam od sebe: avtodidakt, avtodidaktičen; avtobiografija, avtobiografski, avtokritika; avtomat, avtomatizacija ♪
  22.      avtográf  -a m (ȃ) 1. kdor avtografira: avtograf in korektor stenografskega učbenika 2. knjiž. svojeročni rokopis, zlasti pomembnejšega avtorja: antikvariat kupuje stare knjige in avtografe // redko avtogram: vnet zbiralec avtografov ♪
  23.      avtografírati  -am nedov. in dov. (ȋ) tisk. svojeročno pisati tekst, navadno za razmnoževanje: stenografsko knjigo je avtografiral sestavljavec sam, natisnila pa tiskarna v Mariboru // razmnoževati tekst strojepisno, litografsko ♪
  24.      avtohtón  -a -o prid. (ọ̑) ki je po izvoru od tam, kjer živi; domač, prvoten: avtohtoni narodi; avtohtono prebivalstvo / avtohtona rastlina, drevesna vrsta // knjiž. izviren, samonikel: avtohton umetniški izraz; avtohtona poezija ♪
  25.      avtokrát  -a m (ȃ) oblastnik, ki ima neomejeno, samovoljno oblast, samodržec: državi je vladal avtokrat // ekspr. oblasten, samovoljen človek: mlajši so ga imeli za avtokrata ♪

   1.959 1.984 2.009 2.034 2.059 2.084 2.109 2.134 2.159 2.184  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA