Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ten (1.801-1.825)


  1.      tríléten  -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑) 1. star tri leta: trileten otrok 2. ki traja tri leta: triletna šola; vojaška služba je bila triletna // ki je za dobo treh let: triletna pogodba / triletni stroški ◊ agr. triletni kolobar kolobar, pri katerem se zvrstijo določene kmetijske rastline v treh letih ♪
  2.      trílísten  -tna -o prid. (ȋ-ȋ) ki ima tri liste: trilistna vejica / trilistna brošura ♦ bot. trilistni citronovec zimzeleni okrasni grm z limoni podobnimi neužitnimi plodovi, Poncirus trifoliata; um. trilistni tloris tloris v obliki treh tričetrtinskih, krožno razvrščenih lokov; trilistno krogovičje ♪
  3.      trímésten  -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑) mat. ki sestoji iz treh mest: trimestno število ♪
  4.      tríníten  -tna -o prid. (ȋ-ȋ) ki je iz treh niti: trinitna preja / trinitni šiv ♦ tekst. trinitni pletilni stroj pletilni stroj za tri niti ♪
  5.      trípartíten  -tna -o prid. (ȋ-ȋ) publ. tristranski: tripartitni pogovori; pogodba je tripartitna ∙ publ. tripartitna koalicija zveza treh strank za dosego skupnega cilja ♪
  6.      trípŕsten  -tna -o prid. (ȋ-ȓ) ki ima tri prste: invalid s triprstno roko / triprstne delovne rokavice delovne rokavice s prostim palcem in kazalcem ♪
  7.      trívalénten  -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑) kem. ki lahko veže tri atome vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini: trivalentni elementi; spojina je trivalentna ♪
  8.      trívŕsten  -tna -o prid. (ȋ-ȓ) 1. ki je treh različnih vrst: trivrsten nasad 2. postavljen v treh vrstah: trivrstni sprevod ♪
  9.      trobénten  -tna -o (ẹ̑) pridevnik od trobenta: trobentni solo ♪
  10.      trólísten  -tna -o prid. (ọ̑-ȋ) ki ima tri liste: trolistni okrasek ◊ um. trolistno krogovičje trilistno krogovičje ♪
  11.      trómésten  -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) mat. trimesten: tromestno število ♪
  12.      tróníten  -tna -o prid. (ọ̑-ȋ) triniten: tronitni šiv ♪
  13.      tróvalénten  -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) kem. trivalenten: trovalentni alkohol, element ♪
  14.      tróvŕsten  -tna -o prid. (ọ̑-ȓ) 1. ki je treh različnih vrst: kamenčki so trovrstni: beli, rdeči in pisani; trovrstno blago 2. postavljen v treh vrstah: trovrstni sprevod ♪
  15.      tŕsten  -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na trst: trstno stebelce / trstni stoli ◊ agr. trstni sladkor; etn. trstna piščal trstenke; muz. glasbila s trstnimi jezički; zool. trstni strnad manjša ptica pevka z rjavo progastim hrbtom, črno glavo in grlom, Emberiza schoeniclus ♪
  16.      trstén  -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz trsta, trstov: trsten stol / trstena cevka, palica ● nar. trsteni vrabec trstni strnad ◊ etn. (trstene) orglice trstenke ♪
  17.      trsteníca  -e ž (í) piščal iz votlega stebla trstike: piskati na trstenico ♪
  18.      trsteníka  -e ž (í) bot. visoka obmorska trava s širokimi listi in klasastim socvetjem, Arundo: stebelca trstenike / navadna trstenika ♪
  19.      trsténke  -énk ž mn. (ẹ́ ẹ̑) etn. ljudsko glasbilo iz različno dolgih, votlih stebel trstike: piskati na trstenke ♪
  20.      tŕten  -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na (vinsko) trto: trtni listi; trtne sadike / trtne škarje; trtno kolje ◊ agr. trtni palež ali trtni smod peronospora; zool. trtni sukač metulj, katerega gosenica dela škodo na trti in drugih rastlinah, Paraganotis pilleriana; trtni zavijač hrošč kovinsko modre ali kovinsko zelene barve, katerega ličinka uničuje zlasti vinsko trto, Byctiscus betulae; trtna ušica žuželka, ki živi na koreninah vinske trte, Viteus vastatrix ♪
  21.      tujevŕsten  -tna -o prid. (ȓ) redko ki je tuje vrste: tujevrstna snov / tujevrstne sestavine ♪
  22.      tújskoprométen  -tna -o prid. (ū-ẹ̑) star. turističen: tujskoprometno društvo / tujskoprometni kraji ♪
  23.      turbulénten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. knjiž., redko zmeden, nemiren: turbulentno stanje v državi / turbulentna doba 2. fiz., v zvezi s tok, gibanje v katerem so vrtinci in se plasti tekočine ali plina mešajo, vrtinčast: laminarni in turbulentni tok; turbulentno gibanje zraka ♪
  24.      ubóžnosten  -tna -o prid. (ọ́) jur., nekdaj, v zvezi ubožnostno spričevalo listina, ki jo izda občina o gmotnih razmerah osebe ♪
  25.      udóbnosten  -tna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na udobnost: raznovrstne udobnostne storitve / udobnosten človek človek, ki ljubi udobje ♪

   1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA