Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

templjarji (2)

1.      maltežàn  in maltežán -ána m (ȁ á; ȃ) rel. član malteškega viteškega reda: maltežani in templjarji ♪
2.      têmpljar  -ja m (ȇ) zgod., od 12. do 14. stoletja član viteškega reda, ki se je v začetku ukvarjal zlasti z vojaško zaščito krščanskih romarjev v Palestini: cerkev so imeli v posesti templjarji ♪