Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
tem (926-950)
- fúga 1 -e ž (ú) muz. vokalna ali instrumentalna polifonska skladba, v kateri se pri vseh glasovih ponavlja določena tema: zaigral jim je Wagnerjevo fugo ♪
- fumaróla -e ž (ọ̑) geol. razpoka na pojemajočem vulkanu z uhajajočimi plini, zlasti vodno paro: raziskovati fumarole / temperatura fumarol ♪
- fundácija -e ž (á) knjiž. 1. materialna sredstva za ustanovitev, vzdrževanje kake ustanove: fundacija za akademijo // redko ustanova: podpirati razne fundacije 2. utemeljitev, podkrepitev: nezadostna razumska fundacija ♪
- fundamènt -ênta m (ȅ é) nosilni del kakega gradbenega objekta, navadno v zemlji; temelj: napraviti močen fundament / kopati fundament za novo zgradbo; pren. elektrifikacija je fundament industrijskega razvoja dežele ∙ pog., ekspr. uničiti kaj do fundamenta popolnoma, čisto ♪
- fundamentálen -lna -o prid. (ȃ) osnoven, temeljen: omenjena knjiga je fundamentalno delo v tej stroki; dobiti, nuditi fundamentalno znanje / fundamentalno znanstveno raziskovanje fundamentálno prisl.: fundamentalno se razlikovati ♪
- fundátor -ja m (ȃ) knjiž., redko ustanovitelj, utemeljitelj: fundator akademije ♪
- fundírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. napraviti temelj čemu: stolpnico so dobro fundirali; fundirati s hrastovimi piloti; pren. filozofsko fundirati prepričanje 2. knjiž. dati materialna sredstva za ustanovitev, vzdrževanje kake ustanove, podpreti: z znatno vsoto je fundiral umetnostno galerijo fundíran -a -o: materialno dobro, slabo fundirane znanstvene ustanove; racionalno fundirana fantazija ♦ fin. fundiran dolg dolg, za katerega so zagotovljena sredstva za plačilo obresti in odplačevanje dolga ♪
- fúnkcija -e ž (ú) 1. navadno s prilastkom kar mora kdo delati glede na svoj namen; naloga, vloga: odbor že opravlja svoje funkcije; družbena funkcija umetnosti; izobraževalna funkcija šole; vzgojna funkcija kazni; odmiranje državnih funkcij / vsako kolesce ima svojo funkcijo; ugotoviti funkcijo jeter v organizmu; po funkciji podobni organi / samostalnik v funkciji prislova // dejavnost v družbenem ali političnem življenju, združena navadno z določenim namenom: razrešili so ga vseh funkcij; odpovedati se funkciji; dobiti, sprejeti funkcijo; bil je znova izvoljen v isto funkcijo / tajniška funkcija; funkcija predsednika / opravljal je razne javne, politične funkcije 2. opravljanje, izpolnjevanje značilne naloge, zlasti pri kakem organu, delovanje: funkcija organa slabi; okvarjena funkcija srca / upadanje življenjskih funkcij ♦ psih. duševne funkcije temeljne oblike
manifestacije človekove duševnosti v razmerju do zunanjega sveta 3. mat. količina, katere vrednost je odvisna od drugih količin, odvisna spremenljivka: narisati sliko funkcije / eksponentna funkcija; kvadratna funkcija; linearna funkcija; trigonometrična funkcija; definicijsko območje funkcije 4. knjiž. pojav, ki je odvisen od drugega: umetnost mu je najvišja funkcija duha ♪
- funkcionálen -lna -o prid., funkcionálnejši (ȃ) 1. ki ima poudarek na namenskosti, uporabnosti: funkcionalni princip v arhitekturi; funkcionalna preprostost pohištva; do kraja funkcionalen stil / funkcionalna arhitektura // ki ustreza svojemu namenu, uporabi: funkcionalni in lepi izdelki; moderna kuhinja je funkcionalna / trobenta je vseskozi funkcionalna 2. nanašajoč se na funkcijo: funkcionalna enota v organizmu / funkcionalna razlika med dramskim tekstom in filmskim scenarijem / funkcionalna razbremenitev centrale delovna; funkcionalna zmogljivost organov / funkcionalna pristojnost sodišč funkcijska ◊ fin. funkcionalni izdatki izdatki za opravljanje nalog, zaradi katerih je ustanova ustanovljena; kem. funkcionalne skupine atomske skupine, ki se pojavljajo v različnih spojinah in jim dajejo značilne reakcijske lastnosti; mat. funkcionalna analiza matematika,
ki se ukvarja s funkcijami; ped. funkcionalno znanje znanje, ki ga kdo tako osvoji, da ga lahko uporablja v praksi funkcionálno prisl.: funkcionalno opremiti stanovanje; funkcionalno organizirana družba ♪
- fúnten -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na funt: funtni utežni sistem / funtni bankovec ♪
- fúrati -am nedov. (ȗ) pog. voziti, prevažati, zlasti s konjsko vprego: fural je in s tem precej zaslužil ♪
- fúrija -e ž (ú) 1. nav. mn., v rimski mitologiji boginja maščevanja: erinije in furije; bežal je, kot bi ga furije preganjale; divjala je kakor furija 2. pog., ekspr. vihrav, razburljiv človek: nekdaj nežna deklica se je spremenila v furijo; takšna furija kot ti ni za k živini 3. pog., ekspr. naglica, razburjenje: s furijo ne boš pri tem nič opravil ♪
- furnír -ja m (í) v tanke plasti, liste zrezan les: izdelovati furnir; obložiti s furnirjem; hrastov, orehov furnir; kos, list furnirja ♦ les. plemeniti furnir za oblaganje zunanje strani izdelkov; slepi furnir za podlago plemenitemu furnirju ♪
- gáber -bra m (á) gozdno drevo z napiljenimi listi in gostim belim lesom: v dolini so rasli stari gabri in hrasti; skrivljeni gabri / pog. orodje iz gabra gabrovega lesa ♦ bot. beli gaber gozdno drevo s temno sivim gladkim lubjem, Carpinus betulus; črni gaber nizko gozdno drevo ali grm z razoranim sivo rjavim lubjem, Ostrya carpinifolia; kraški gaber nizko drevo z majhnimi listi, ki raste na dinarskem krasu, Carpinus orientalis ♪
- gágati -am nedov. (ā) 1. oglašati se z glasom ga: gos, raca gaga // pog., slabš. govoriti, pripovedovati: kar naprej nekaj gaga 2. ekspr. utapljati se, dušiti se: neizkušeni plavalci so gagali v globoki vodi / gagajo od vročine; pren. gagajo v dolgovih // zelo slabo živeti: v internaciji so vsi gagali / to bo še gagal, preden bo vse uredil; žarg. pred tem izpitom boš pa še krepko gagal se boš moral zelo učiti, študirati gagajóč -a -e: gosi so se gagajoč razkropile ♪
- galánten -tna -o prid., galántnejši (ȃ) 1. ki se vede popolnoma v skladu z družabnimi pravili: bil je znan kot zelo galanten gospod; ljubezniv, galanten človek; kljub robatemu videzu je včasih prav galanten / galantna navada ♦ um. galantni stil rokoko 2. star. ljubezenski, erotičen: na vsak način je hotel prikriti galantno avanturo galántno prisl.: galantno ji je pokimal v pozdrav; v družbi se zna galantno vesti ♪
- garantírati -am dov. in nedov. (ȋ) obvezati se za izpolnitev obljube, dolžnosti; zajamčiti, dati poroštvo: material za proizvodnjo so jim garantirali; ne morejo garantirati, da se jim ne bo nič zgodilo // trg. obvezati se za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi: tovarna garantira (za) svoje izdelke ● ekspr. slabo boš končal, to ti garantiram o tem sem trdno prepričan garantíran -a -o: garantirani izdelki / garantirana preskrba ♪
- garáštvo -a s (ȃ) redko garaško življenje, garanje: sklenil je napraviti konec temu garaštvu ♪
- gárjavec tudi gárjevec -vca m (á) 1. kdor ima garje: paziti je treba, da ne pridete v stik z garjavcem; umikali so se mu kot garjavcu / kot psovka molči, garjavec garjavi 2. slabš. kdor zaradi negativnih lastnosti slabo vpliva na okolico: s tem garjavcem se menda ne boš družil ♪
- gastronomíja -e ž (ȋ) spretnost, znanje pripravljanja izbranih jedi: jedilni list vsebuje nove izkušnje sodobne gastronomije // nauk o tem ♪
- gazéla 1 -e ž (ẹ̑) hitra in gibčna stepska žival s temnimi očmi: plahe gazele; dekle, vitka kot gazela ♪
- genealogíja -e ž (ȋ) izvor, razvoj rodu: dognati pisateljevo genealogijo; pren. genealogija spoznavne teorije // veda o tem, rodoslovje ♪
- generácija -e ž (á) navadno s prilastkom ljudje približno iste starosti, ki živijo v istem času in imajo podobne interese ali nazore, rod: naša generacija tega ni mogla razumeti; nova generacija; pesniška generacija; mlajša generacija pisateljev; vzgojiti več generacij učencev; igralec starejše generacije / tri generacije zdravnikov v družini / generacija, ki je doživela vojno vsi ljudje tistega časa // čas, doba približno tridesetih let: eno generacijo kasneje so se razmere spremenile ♦ biol. generacija otroci enih staršev; filialna generacija vsaka od generacij potomcev roditeljske generacije ♪
- geniálec -lca m (ȃ) ekspr. genialen človek: odkritje mladega genialca / matematični genialec ♪
- geniálen -lna -o prid. (ȃ) ki je izvirno ustvarjalen in ima najvišje duševne sposobnosti: genialen človek; genialen iznajditelj, slikar, znanstvenik / ekspr. za kaj takega mu ni treba biti ravno genialen // ki vsebuje, izraža izvirno ustvarjalnost in najvišje duševne sposobnosti: genialna matematična formula; genialna iznajdba; ekspr. to ti je genialna misel; genialno delo / genialna sila geniálno prisl.: hipotezo je pozneje genialno dokazal / iron. znala je genialno zapravljati ♪
801 826 851 876 901 926 951 976 1.001 1.026