Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
tem (68-92)
- tempíren -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tempiranje: tempirni mehanizem ♦ voj. tempirni vžigalnik ♪
- tempírnik -a m (ȋ) voj. naprava za tempiranje topovskih izstrelkov ♪
- templjánec -nca m (ā) kos usnja, gume, s katerim se obnovi ali utrdi sprednji del podplata: pribiti, prilepiti templjanec ♪
- têmpljar -ja m (ȇ) zgod., od 12. do 14. stoletja član viteškega reda, ki se je v začetku ukvarjal zlasti z vojaško zaščito krščanskih romarjev v Palestini: cerkev so imeli v posesti templjarji ♪
- têmpljarski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na templjarje: templjarska cerkev / templjarski viteški red ♪
- templjáti -ám nedov. (á ȃ) delati, obnavljati sprednji, širši del podplata: templjati čevlje ♪
- têmpljevec -vca m (é) zgod. templjar: templjevci in benediktinci ♪
- témpo -a m (ẹ̑) 1. hitrost poteka, dogajanja: tempo narašča, se stopnjuje; obdržati, pospešiti, zmanjšati tempo; tempo gradnje, razvoja, življenja / učni tempo učencev / publ., z oslabljenim pomenom: stroj dela v enakomernem tempu enakomerno; prikazovati kaj s počasnim tempom // šport. hitrost poteka igre, tekmovanja: tekač ni zdržal tempa / tempo vodečega kolesarja 2. muz. hitrost izvajanja: določiti tempo skladbe; kontrastiranje tempov / skladba v hitrem tempu ◊ šah. izgubiti tempo narediti za dosego določenega položaja potezo več, kot je potrebno; neskl. pril.: šah. tempo poteza poteza, ki nasprotnika prisili, da naredi zase neugodno potezo ♪
- temporálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. časoven: temporalna organiziranost pripovedi ∙ knjiž. temporalna oblast začasna ♦ lingv. temporalni odvisnik odvisni stavek, ki izraža čas dejanja nadrednega stavka; časovni odvisnik ♪
- temporálnost -i ž (ȃ) knjiž. časovnost: temporalnost pojavov / človekovo bivanje v temporalnosti ♪
- temporáren -rna -o prid. (ȃ) knjiž. začasen, prehoden: temporarno prenehanje obratovanja / temporaren ukrep ♪
- têmpranje tudi témpranje -a s (ȇ; ẹ̑) glagolnik od temprati: tempranje litine / peč za tempranje ♪
- têmprati tudi témprati -am nedov. (ȇ; ẹ̑) metal. žariti kaj, da se poveča oblikovalnost: temprati litino, ulitek têmpran tudi témpran -a -o: temprana litina / bela temprana litina litina, v kateri je z žarjenjem zmanjšana količina ogljika; črna temprana litina litina, v kateri je z žarjenjem cementit pretvorjen v grafit ♪
- tèmveč tudi temvèč vez. (ȅ; ȅ) v protivnem priredju 1. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane: ta novica je ni pomirila, temveč še bolj vznemirila; delo ne ločuje, temveč združuje ljudi; ni rodila doma, temveč v bolnišnici; ne začni z očitanjem in grožnjo, temveč s prijazno besedo 2. nav. ekspr., v zvezi ne samo, ne le - temveč tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: zanjo bi bila to ne samo sreča, temveč tudi čast; dobil je ne samo smuči, temveč tudi drsalke; ni samo govoril, temveč tudi delal / sodelovanje ob meji ni samo koristno, temveč tudi nujno ♪
- algorítem -tma m (í) mat. navodilo, ki določa vrsto in zaporedje operacij v računskem postopku: določiti algoritem; algoritem za deljenje večmestnih števil / Evklidov algoritem postopek, po katerem se pride do največjega skupnega delitelja ♪
- anátema -e ž (ȃ) rel. izobčenje iz Cerkve: izreči anatemo nad odpadnikom; pren. izšla je kritika, polna ostre anateme ♪
- anátema medm. (ȃ) knjiž. izraža izobčenje iz Cerkve: zaradi krivih naukov: anatema; sam.: izreči svečani anatema; pren. na pisatelja je padel anatema ♪
- anatematizírati -am dov. in nedov. (ȋ) rel. izobčiti iz Cerkve ♪
- anatemizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. obsoditi, prekleti, izobčiti: vsega novega v umetnosti ni mogoče kratko malo anatemizirati ♪
- ántilogarítem -tma m (ȃ-í) mat. število, ki ga dobimo pri antilogaritmiranju ali ki ga logaritmiramo; numerus: antilogaritem števila ♪
- àtemátičen -čna -o prid. (ȁ-á) 1. muz. ki je brez teme, motiva: atematična skladba 2. lingv. brezpriponski: atematični glagoli ♪
- bíorítem -tma m (ȋ-í) periodično spreminjanje fizioloških in psiholoških procesov pri živih bitjih kot odziv na okolje, spremembe v njem: določiti bioritem; dnevni, mesečni bioritem ♪
- brezsistémnost -i ž (ẹ̑) redko stanje brez sistema: odpraviti brezsistemnost ♪
- ékosistém -a m (ẹ̑-ẹ̑) biol. sistem odnosov med živimi bitji in neživo naravo: vplivi onesnaževanja na ekosisteme; ekosistem na travniku, v gozdu ♪
- eksantém -a m (ẹ̑) med. bolezenska sprememba različne oblike in vrste na koži ali sluznici; izpuščaj: akutni, luetični eksantem ♪
1 18 43 68 93 118 143 168 193 218