Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tem (4.543-4.567)


  1.      škrbína  -e ž (í) 1. zelo poškodovan, okrušen zob, navadno ostrih robov: škrbina me boli; zadaj ima samo še škrbine; izpuliti škrbino; rjava škrbina / ekspr. čeprav hodim k zobozdravniku, me škrbine še kar naprej bolijo zobje / pri smehu je kazala škrbine zob ∙ pog., ekspr. dati ga na škrbino piti alkoholno pijačo // takemu zobu podobna skala, vzpetina: splezati na škrbino; na škrbinah nad seboj so zagledali gamse / skalna škrbina // ekspr. kar je temu podobno sploh: od nekdaj mogočnega gradu je ostala samo škrbina 2. vrzel v zobovju: težko govori, ker mu jezik uhaja skozi škrbino // ekspr. vrzel sploh: hišo so podrli, ostala je nezazidana škrbina ♦ alp. oster, globoko zasekan presledek v grebenu 3. poškodba, zlasti na ostrih robovih česa: kosa, sekira ima škrbine ♪
  2.      škríl  -í [iu̯ tudi il] ž (ȋ) nar. skril ž: v tem kraju je še nekaj hiš, pokritih s škrilmi / apnenec in škril skrilavec ♪
  3.      škrlát  -a m (ȃ) 1. rdeča barva z vijoličastim ali oranžnim odtenkom: škrlat jutranje zarje; v obraz je rdeč kot škrlat 2. dragocena temno rdeča svilena tkanina: obleka, zavesa iz škrlata / obleči se v škrlat; kralj s krono in v škrlatu v škrlatnem oblačilu kot znamenju vladarske oblasti ◊ kem. rdeče rastlinsko ali sintetično barvilo za tekstilne izdelke ♪
  4.      škrláten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na škrlat: jesensko listje škrlatne barve; škrlatna večerna zarja; škrlatne satenaste zavese; biti škrlaten v obraz / škrlatno oblačilo ♦ bot. škrlatna lakota rastlina z vretenasto razvrščenimi listi in rdečimi cveti v socvetjih, Galium purpureum škrlátno prisl.: oblaki so škrlatno potemneli; škrlatno rdeč ♦ bot. škrlatno rdeča detelja rastlina z ozkimi in suličastimi nazobčanimi listi ter rdečimi cveti v valjastem socvetju, Trifolium rubens; škrlatno rdeča kukavica rastlina z rjavkasto škrlatnimi in temno pikastimi cveti v socvetju, Orchis purpurea ♪
  5.      škrlatéti  -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. 1. postajati temno rdeč: od stiska rok so mu prsti škrlateli / škrlatel je od jeze 2. temno rdeče se odražati, kazati: nebo je škrlatelo v zahajajočem soncu ♪
  6.      škrlatíti  -ím tudi škrlátiti -im nedov. (ȋ í; ā ȃ) knjiž. delati kaj temno rdeče: ogenj jim je škrlatil obraze škrlatíti se, tudi škrlátiti se knjiž. temno rdeče se odražati, kazati: nebo nad mestom se je škrlatilo ♪
  7.      škŕtati  -am nedov. (ŕ) ob premikanju dajati kratke, rezke glasove: ključ škrta v ključavnici; pero, plug, žaga škrta; škarje škrtajo; ura škrta; brezoseb. v temi je škrtalo / pesek, sneg škrta pod škornji škriplje; suhe veje so škrtale pod nogami pokale // povzročati s čim take glasove: v spanju škrtati z zobmi / z nožem škrtati po kamnu; škrtati s peresom po papirju pisati s peresom, ki škrta / miš, podgana škrta ● ekspr. vozovi so počasi škrtali po cesti škrtajoč se premikali; škrtal je pri pijači skoparil; ekspr. novinarji so škrtali s fotografskimi aparati fotografirali; ekspr. razbojniki, je škrtal oče jezno govoril škrtáje: vrata so se škrtaje odprla škrtajóč -a -e: škrtajoč z zobmi, je odšel; škrtajoči zapahi ♪
  8.      šláger  -ja m (á) zastar. popevka: prepevati sentimentalne šlagerje ● publ. najnovejši časopisni šlager pogosto ponavljana aktualna tema; publ. film je postal šlager leta, sezone najbolj uspešen film ♪
  9.      šlaráfija  -e ž (á) žarg., obrt. sistem med seboj prepletenih vzmeti za vzmetnice; vzmetno jedro: izdelovati, tapecirati šlarafijo; šlarafija za jogi; šlarafija pri kavču, naslanjaču vzmetni vložek; neskl. pril.: šlarafija vložek ♪
  10.      šmáren  -rna m (á) rel., v zvezah: mali šmaren praznik Marijinega rojstva 8. septembra; veliki šmaren praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta ♪
  11.      šmínka  -e ž (ȋ) pog. 1. ličilo za ustnice, navadno rdeče barve: odstraniti šminko z ustnic; ustnice si je namazala s šminko; šminka in puder / mastna šminka 2. sredstvo za barvanje, lepšanje obraza; ličilo: izbrati obrazu primerno šminko; s šminko poudarjene obrvi ● žarg. v tem lokalu se zbira sama šminka ljudje, ki z lepo, moderno obleko, s svojim vedenjem vzbujajo pozornost ♪
  12.      šmírati  -am nedov. (ȋ) 1. nižje pog. ljubimkati, flirtati: menda je šmirala s sosedom 2. žarg., igr. pri igri s soigralci prilagati tem karte visokih vrednosti za boljši uspeh skupne igre: ker mu je dobro šmiral, sta zmagala ♪
  13.      šnórkel  -kla m (ọ́) voj. navpična cev s sistemom leč za opazovanje okolice pri podmornici: šnorkel je bil poškodovan ♪
  14.      šóla 1 -e ž (ọ̑) 1. vzgojno-izobraževalna ustanova, ki omogoča učencem organizirano, sistematično pridobivanje znanja, spretnosti: zaradi neprimernega vedenja so ga izključili iz šole; hoditi v šolo; včeraj so jo vpisali v šolo; učiti na šoli, v šoli; mreža šol; povezanost šole s starši; varovati ugled šole; pogoji za ustanovitev šole / pritožiti se na svet šole / administrativna, delovodska, kmetijska, pomorska, vzgojiteljska šola; glasbena, plesna šola; miličniška, podoficirska šola; osemletna osnovna šola v kateri traja izobraževanje osem let; partijska, politična šola; šola za oblikovanje / ustanoviti dvojezično šolo / državna šola nekdaj ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje država; privatna šola ki jo ustanovi, vzdržuje kako društvo; samostanska šola nekdaj ki jo vzdržujejo redovniki ali redovnice / ekspr. vsa šola se je zbrala na proslavi učenci in učitelji // vzgojno-izobraževalni proces v tej ustanovi: fant je že dokončal šolo; v šoli se tega še niso učili; povezanost šole z življenjem / osnovna obvezno izobraževanje (v šoli), ki daje osnovno izobrazbo, srednja izobraževanje, ki daje srednjo izobrazbo, visoka izobraževanje, ki daje visoko izobrazbo, višja šola izobraževanje, ki daje višjo izobrazbo / reformirati šolo šolstvo / star. doma so ga namenili za šole / ekspr. nobene šole, nobenih šol nima nobene izobrazbe / ekspr.: gledališče bi moralo biti šola dobrega okusa; pravijo, da so nekatere jetnišnice prava šola za kriminalce // poslopje te ustanove: šola je imela samo eno učilnico; popraviti, prebeliti, sezidati šolo; dvonadstropna, pritlična šola 2. pog. pouk: šola se začne ob osmih; danes nimamo šole; skoraj vsak dan zamuja šolo; po šoli je šel igrat nogomet; začetek šole je prvega septembra 3. navadno s prilastkom privrženci, učenci, katerih dela imajo skupne značilnosti, izvirajoče iz doktrin, dosežkov vzornika, učitelja na filozofskem, umetniškem, znanstvenem področju: boj raznih (filozofskih) šol / ruska formalistična šola v poeziji; heglovska, pitagorejska šola; predstavniki nemške romantične šole; izhajati iz sofistične šole; zagrebška šola risanega filma ● žarg., šol. špricati šolo neupravičeno izostajati od pouka, iz šole; pog. dijak je letel iz šole je bil izključen, odpuščen; iti h komu v šolo učiti se od njega; prevzemati njegove izkušnje, navade; vzeti koga v svojo šolo učiti ga; dajati, sporočati mu svoje izkušnje, navade; pog. s šolo je skregan je ne mara; ne hodi rad v šolo; črna šola nekdaj, ljudski naziv vmesna šola med šestletno gimnazijo in univerzo; ekspr. to je bila draga šola zanj za izkušnje, ki si jih je pridobil ob tem neuspehu, je moral dosti pretrpeti, žrtvovati; šalj. enajsta šola pridobivanje življenjskih izkušenj pri otrocih zunaj šole in družine; mala šola organizirana nekajmesečna predšolska vzgoja; star. osma šola osmi razred nekdanje gimnazije; ekspr. naš oče je človek stare šole v vsem se drži ustaljenih navad; ekspr. iti skozi trdo šolo življenja imeti težko življenje; ekspr. vsaka šola nekaj stane za izkušnje, ki si jih kdo pridobi ob neuspehu, je treba nekaj pretrpeti, žrtvovati ◊ etn. šola otroška igra, pri kateri se z različnimi kretnjami, gibi meče žoga v zid; otroška igra, pri kateri se mečejo ali skakaje brcajo ploščati kamenčki v polja na tla narisanega lika; ristanc; lit. parnasovska šola; ped. splošnoizobraževalna šola ki daje splošno izobrazbo; enotna obvezna šola obvezna šola, ki dela po enotnem učnem programu in zajema vse učence določene starosti ne glede na spol ali socialni izvor; radijska šola za nižjo, srednjo stopnjo; psih. freudovska psihoanalitična šola; rel. antiohijska teološka šola teološka šola v 4. in 5. stoletju, ki pri razlagi verskih resnic poudarja razum; šol. celodnevna šola pouk od jutra do zgodnjega popoldneva, v katerega so vključeni tudi prosti čas, učenčevo domače delo za šolo in razne prostovoljne dejavnosti; dopisna šola v kateri se opravlja pouk z dopisovanjem; dvooddelčna, enooddelčna šola; javna šola dostopna vsem ljudem ob enakih pogojih; meščanska šola do 1945 zaključna štiriletna nižja srednja šola; kmetijska nadaljevalna šola do 1945 neobvezna šola za kmečke fante z dovršeno osnovno šolo; nedeljska šola v 19. stoletju šola ob nedeljah kot nadomestilo osnovne ali strokovne šole; nižje organizirana šola osnovna šola, navadno nižja, v kateri poteka v isti učilnici hkrati pouk navadno dveh razredov; osrednja šola osemletna osnovna šola s podružničnimi šolami; podružnična šola osnovna šola, ki deluje pod strokovnim vodstvom osrednje šole; poklicna šola ki usposablja učence za poklic zlasti z urjenjem praktičnega dela; poletna šola nekaj tednov v poletnih mesecih trajajoč pouk za izpopolnjevanje v kaki stroki; ponavljalna šola do 1929 obvezna šola za učence od dvanajstega do petnajstega leta s skrajšanim učnim programom; osnovna šola s prilagojenim programom osnovna šola za duševno ali telesno prizadete otroke; stanovska šola v fevdalizmu mestna ali cerkvena šola za določen poklic; strokovna šola ki usposablja učence za delo v določeni stroki; šola v naravi večdnevno bivanje zunaj kraja šole, namenjeno pouku nekaterih predmetov in spoznavanju narave; šola s pravico javnosti nekdaj privatna šola z enako veljavnostjo kot državna; šport. visoka šola jahanja pri dresuri konj povezava tehnično zahtevnih figur ob pravilni izrabi jahalnega prostora; žel. prometna šola v kateri se učenci usposobijo za vodenje železniškega prometa ♪
  15.      šólski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na šolo a) šolski okoliš / šolski avtobus avtobus za prevoz učencev v šolo; šolski kabineti; šolski zvonec; šolska klop, tabla; šolska knjižnica, telovadnica; šolska poliklinika / šolski izlet; ustanoviti šolski pevski zbor; sodelovati na šolski proslavi; izdajati šolsko glasilo; letno šolsko poročilo / šolski pouk / šolski sluga nekdaj kdor opravlja pomožna, zlasti manjša oskrbniška dela na šoli / Slovenski šolski muzej b) šolski dnevi v letu; šolske počitnice / izvesti šolsko reformo / šolska izobrazba; osemletna šolska obveznost / šolske knjige učbeniki; kupiti zvezke in druge šolske potrebščine / šolska ura čas 45 minut; šolsko leto leto, ki traja od 1. septembra do 31. avgusta; priložiti prošnji zadnje šolsko spričevalo / šolska ladja ladja za praktični pouk pomorstva, navtike; šolsko letalo letalo za praktični pouk letenja / šolska torba / šolski in predšolski otroci; šolska mladina c) prebeliti šolske hodnike; šolsko dvorišče 2. nav. slabš. ki ima togo, ustaljeno, navadno poenostavljeno obliko: šolsko pojmovanje sveta; ta razlaga je zelo šolska / njeno igranje, recitiranje je preveč šolsko ● ekspr. letos je prestopil šolski prag je šel prvič v šolo; ekspr. ta roman je šolski primer klasične zgradbe besedila nazoren, jasen, poučen; star. bil je njegov šolski tovariš sošolec; pog. drgniti šolske klopi hoditi v šolo; ekspr. poznata se že iz šolskih klopi iz let skupnega šolanja ◊ rel. šolska sestra redovnica reda, ki se ukvarja s poučevanjem verouka, strežbo bolnikov, vodenjem gospodinjstva v verskih zavodih; šol. šolski nadzornik kdor poklicno nadzoruje in usmerja učno in vzgojno delo šol; izpolniti šolsko obveznost končati osem let šolanja v osnovni šoli; šolska naloga v šoli ob nadzorstvu, prisotnosti učitelja pisana naloga za dokaz, preveritev določenega znanja; voj. šolski naboj naboj brez smodnika in vžigalne kapice šólsko prisl.: njegove slike delujejo šolsko in prazno; problem so reševali preveč šolsko; spraševal ga je čisto po šolsko; šolsko pravilna pisava; sam.: žarg. danes pišemo matematično šolsko šolsko nalogo ♪
  16.      šólstvo  -a s (ọ̑) 1. sistem organiziranja splošnega izobraževanja, vzgoje: financirati, organizirati, reformirati šolstvo; pospeševanje šolstva; razvoj šolstva na Slovenskem; naraščajoči izdatki za šolstvo / sistem šolstva / Zavod SR Slovenije za šolstvo 2. navadno s prilastkom ustanove, ki se ukvarjajo s takim izobraževanjem, vzgojo: kmetijsko, pomorsko, trgovsko šolstvo; zgodovina partizanskega šolstva na osvobojenem ozemlju / dvojezično, manjšinsko šolstvo / osnovno, srednje, visoko šolstvo ♪
  17.      šomoštrováti  -újem nedov. (á ȗ) star. učiteljevati: dolgo je šomoštroval v tem kraju ∙ star. nehaj že šomoštrovati vsiljivo dajati nasvete, nauke ♪
  18.      šôtor  -óra in -ôra m (ó ọ́, ó) 1. hiši podobna zložljiva priprava za začasno prebivanje, prenočevanje, navadno iz nepremočljivega platna: podreti, postaviti, zložiti šotor; spati v šotoru; šotor za dve osebi; šotor z gumijastim dnom; streha šotora; noč se je kot šotor razprostirala nad njim / cirkuški šotor; hišni šotor s streho in navpičnimi stranicami; piramidni šotor s streho v obliki piramide; strešni šotor s streho do tal in trikotno vhodno in zadnjo stranico ∙ ekspr. če mi bo to mesto všeč, bom v njem postavil šotor se bom v njem naselil; zastar. šotori na sejmu stojnice // temu podobno zavetje: noč so prebili v šotoru iz smrekovih vej 2. nar. vzhodno strešica nad vhodom v hišo, navadno na stebrih: šotor in priklet ♪
  19.      špár  -a m (ȃ) zool. manjša morska riba s temno prečno progo pred repom, Sargus annularis ♪
  20.      špórt  -a m (ọ̑) 1. po ustaljenih pravilih izvajana telesna dejavnost za krepitev telesne zmogljivosti, tekmovanje, razvedrilo: gojiti šport; poškodovati se pri športu; odlikovati se v športu; plavanje je njegov najljubši šport / kolesarski, konjeniški, letalski šport; razvedrilni, tekmovalni športi; vrhunski šport; zimski šport ∙ publ. tekmovali so ljubitelji belega športa smučarji ♦ šport. borilni športi boks, rokoborba, sabljanje; hitrostni športi pri katerih se uspeh meri po doseženem času; olimpijski športi ki so po olimpijskih pravilih sprejeti v seznam športov za olimpijske igre; mojster športa v nekaterih vzhodnoevropskih državah častni naslov za zaslužne športne tekmovalce, strokovnjake in organizatorje 2. ekspr. zabava, razvedrilo: pili so, jedli in plesali ter pri tem športu vztrajali celo noč; fotografiranje je drag šport / prevajati za šport ♪
  21.      štálica  -e ž (á) nižje pog. hlevček: v štalici je imela zajce ∙ najprej štalica, potem kravica najprej je treba imeti stanovanje, materialno osnovo, potem se šele poročiti ♪
  22.      štérnica  tudi štírnica -e ž (ẹ̑; ȋ) etn., v zvezi v šternico gledati otroška igra, pri kateri igralec z robcem udari enega izmed v krogu stoječih igralcev, ta pa ga mora potem skušati uloviti ♪
  23.      števílka  -e ž (ȋ) 1. znak za število: napisati številko; ura s pozlačenimi, velikimi številkami; številka šest; številke in črke / zaporedna številka / število s tremi številkami // navadno s prilastkom tak znak, več takih znakov a) za označevanje zaporedja česa: označiti strani s številkami; številka naročilnice, računa; številka srečke je 23.786; navajati člen številka 7 državne pogodbe / vpisna številka b) za razločevanje istovrstnih stvari po velikosti: na zalogi imajo vse številke čevljev, oblek; majhne, velike številke; ključ, kvačka številka pet; številka preje, sukanca / nosi številko dvainštirideset oblačila te velikosti; konfekcijska številka c) za razločevanje istovrstnih stvari sploh: peljati se z avtobusom številka dve; klavirski koncert številka [št.] 5 v D-duru; soba številka 226 / hišna številka; inventarna, serijska, tovarniška številka 2. pog. število: matematika se ukvarja s številkami / liha, soda številka; nizka, visoka številka majhna, velika vrednost števila 3. nav. mn., nav. ekspr. številčni podatki: številke kažejo na padec proizvodnje; statistične številke o razvoju prebivalstva; prikaz gospodarskega stanja v številkah / številke govorijo dovolj jasno; okrogle, orientacijske številke 4. navadno s prilastkom vsak od izvodov ene izdaje kakega tiskanega dela, publikacije, označen z zaporedno številko: prva številka je razprodana; slavnostna številka revije; torkova številka časopisa; nova številka Sodobnosti; letnik ima dvanajst številk / bere le tekoče številke 5. pog. listek, ploščica z zaporedno številko: pacienti so oddali zdravstvene knjižice in dobili številke; izgubiti številko; potegniti številko pri žrebanju; garderobna številka ● ekspr. nočemo biti le številke nepomembni, brezpomembni ljudje; žarg., šport. pravkar je startala številka tri tekmovalec s startno številko tri; ekspr. tja smo šli le za številko da bi bilo tam več ljudi; pog. zavrtel je napačno številko klicno številko; publ. rdeče številke ki kažejo izgubo v delovni organizaciji, gospodarstvu nasploh; ekspr. stroški so dosegli zelo visoke številke so zelo veliki; ekspr. ona je evropska drsalka številka ena najboljša; ekspr. sovražnik številka ena največji; vas je imela dvajset številk dvajset hiš; ključavnica na številke ki se odpira tako, da se poišče določena kombinacija številk ◊ adm. delovodna številka zaporedna številka spisa v delovodniku; enotna matična številka občana trinajstmestno število kot identifikacijski znak za povezovanje podatkov v uradnih evidencah o občanu v republiki; biblio. dvojna številka ena, ki šteje za dve; geod. parcelna številka številka parcele v katastrski mapi; mat. arabske številke tipa 1, 2, 3; rimske številke tipa I, V, X; ptt interna (telefonska) številka številka posameznega telefonskega aparata zasebne telefonske centrale; karakteristična številka za vzpostavitev zveze z določenim krajem, značilna številka; klicna številka znak iz več številk, na podlagi katerega se dobi zaželena telefonska ali telegrafska zveza; poštna številka številka posamezne pošte, s katero je določen njen geografski položaj; telefonska številka klicna številka; šport. startna številka; tekst. metrična številka ki izraža število metrov enega grama vlakna ali preje ♪
  24.      števílo  -a s (í) 1. kar izraža, koliko enot kaj obsega: povedati število; zapisati število z besedo, s številko; računati s števili; majhno število; število nič; poštevanka števila tri / nizko, visoko število majhna, velika vrednost števila / dokazati svojo trditev s števili s številkami / ekspr. tri tisoč petsto je okroglo število / simbolno število po ljudskem verovanju ki se mu pripisuje skrivnosten, mističen pomen 2. s prilastkom količina, izražena s številkami: število njegovih prekrškov narašča; število naročnikov se je podvojilo, povečalo, zmanjšalo; ugotoviti število preživelih; majhno, precejšnje, ekspr. skromno število zaposlenih; skupno število najdenih predmetov; število stalnih zob je dvaintrideset / dobil je največje število nagrad; ekspr. nepregledno število gledalcev zelo veliko / priti v velikem številu; publ. zbora so se udeležili v polnem številu vsi / učenci, petintrideset po številu, so pripravili razstavo fotografij // ekspr., v prislovni rabi, v zvezi brez števila izraža veliko količino: bilo jih je brez števila; dala mu je brez števila nasvetov; brez števila ur je porabila za zbiranje gradiva ● star. vzeti v število revne in bolne upoštevati; ekspr. on je zraven samo za število je nepomemben, brezpomemben; zato, da bi jih bilo več ◊ fiz. kvantno število ki določa energijo atoma, molekule; Machovo število ki pove, kolikokrat je hitrost telesa v plinu večja od hitrosti zvoka v enakih okoliščinah; magično število število protonov ali nevtronov v atomskem jedru, ki ima za posledico posebno obstojnost jedra; kem. atomsko število ki določa položaj elementa v periodičnem sistemu; masno število vsota protonov in nevtronov v atomskem jedru; lingv. (slovnično) število slovnična kategorija za izražanje količine vrednosti ena, dve ali več; mat. deliti, množiti, odštevati, seštevati števila; algebraično število; celo, decimalno, mešano število; dvomestno, enomestno število; dvoštevilčno število; enoimensko, istoimensko, raznoimensko število; iracionalno število ki se ne da izraziti v obliki ulomka, v katerem sta števec in imenovalec celi števili; kompleksno število ki je vsota realnega in imaginarnega števila; liho, sodo število; Ludolfovo število ki izraža razmerje med obsegom in premerom kroga; pi; mersko število ki izraža, kolikokrat je merjena količina večja od merske enote; naravno število iz zaporedja 1, 2, 3 itd.; negativno število manjše od nič; občno število ki se piše s črko; okrajšano število pri katerem so izpuščene zadnje decimalke; periodično število v katerem se decimalke ponavljajo; posebno število ki se piše s številko; pozitivno število večje od nič; racionalno število ki se da izraziti v obliki ulomka, v katerem sta števec in imenovalec celi števili; realno število celo število, ulomek ali iracionalno število; recipročni števili katerih produkt je enak ena; relativno število ki ima predznak; sestavljeno število; teorija števil teorija, ki raziskuje naravna števila in odnose med njimi; teh. oktansko število ki izraža odpornost bencina proti klenkanju; zgod. rimsko število v srednjeveških listinah ki označuje vrstni red določenega leta v petnajstletnem ciklusu ♪
  25.      števílski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na število: številski simboli, znaki; spremeniti besedilo v številsko nalogo ♦ mat. številski poltrak poltrak, na katerem so od števila nič ali negativna ali pozitivna števila; številski sistem sistem, ki ima za osnovo določeno število; desetiški, dvojiški številski sistem; številska premica premica, na kateri se ponazarjajo realna števila tako, da ustreza vsaki točki po eno število in temu številu ista točka števílsko prisl.: izraziti številsko ♪

   4.418 4.443 4.468 4.493 4.518 4.543 4.568 4.593 4.618 4.643  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA