Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
tem (293-317)
- avtokrátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na avtokrate ali avtokracijo: avtokratski sistem; avtokratski vladar / direktorjevo avtokratsko ukrepanje ♪
- avtomátičen -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatični stroji; avtomatične prestave, zavore; avtomatična tehtnica / avtomatična telefonska centrala; avtomatično prevajanje; avtomatično usmerjanje prometa 2. ki se zgodi sam od sebe, po lastnih zakonih: avtomatičen prehod pravic in dolžnosti; avtomatična valorizacija pokojnin; avtomatično napredovanje v službi // nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti: avtomatični gibi; njegovo pripovedovanje je bilo čisto avtomatično / osebe v njegovi povesti so preveč avtomatične avtomátično prisl.: naprava deluje avtomatično; s tem bo avtomatično izgubil svoj položaj; avtomatično mu je pritrdil ♪
- avtomátika -e ž (á) teh. sistem avtomatskih naprav: elektronska avtomatika; avtomatika za kontrolo plinov / kamera je opremljena z avtomatiko za osvetlitev avtomatsko napravo // veda o avtomatizaciji: inštitut za elektroniko in avtomatiko ♪
- avtoritarízem -zma m (ȋ) avtoritaren politični sistem: odpor proti avtoritarizmu ♪
- azúr -a m (ȗ) knjiž. nebesna, svetlo modra barva: azur je prehajal v akvamarin // nebo take barve: samo majhen oblaček je bil na čistem, jasnem azuru ♪
- babjevéren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ekspr. praznoveren, vraževeren: nisem babjeveren, pa se vendar bojim / polotil se ga je babjeveren strah neutemeljen ♪
- báči -ja m (ȃ) nar., zapostavljeni pristavek k moškemu imenu stric, striček: Postal je pri meni .. pokazal na gozd in rekel: Lacko bači, tu v tem gozdu leži milijon (M. Kranjec) ♪
- báger -gra m (á) star. dragocena temno rdeča svilena tkanina; škrlat: ogrinjalo iz bagra / obleči se v bager ♪
- bajadêra -e ž (ȇ) v indijskem okolju plesalka v templju ali v zabavišču: ples bajader ♪
- bajeslóvje -a s (ọ̑) bajke v celoti; mitologija: pesnik je zajemal iz bajeslovja / grško, slovansko bajeslovje // veda o tem ♪
- bájka -e ž (ȃ) 1. lit. pripoved o poganskih bogovih in drugih bajeslovnih bitjih: zbirati ljudske bajke 2. ljudska zgodba o nenavadnih pojavih in dogodkih: o tem dogodku je spletla ljudska domišljija nešteto bajk 3. nav. mn., ekspr. neresnična pripoved, izmišljotina: ne pravi mi takih bajk! o njem je krožilo več neumnih bajk; to so prazne bajke ● knjiž. živeti v kraljestvu bajk prepuščati se domišljiji ♪
- bál 1 -a m (ȃ) pog. družabna prireditev, na kateri se pleše; ples: iti na bal; bal na prostem ♦ tur. kravji bal tradicionalna prireditev v Bohinju ob prigonu živine s planin ♪
- balár -ja m (ȃ) nar. zahodno leseno plesišče na prostem, oder: zavrtela sta se po balarju ♪
- baráža -e ž (ȃ) voj. ovira ali sistem ovir, ki preprečujejo sovražniku vdor, zapora: prekoračiti baražo ♪
- barbakán -a m (ȃ) arhit. stavba, ki v srednjeveškem utrdbenem sistemu varuje glavni vhod ♪
- barétka -e ž (ẹ̑) okrogla mehka čepica: na glavi mu tiči pomečkana baretka; postrani poveznjena baretka; temno modra baretka ♪
- bárvica -e ž (ȃ) nav. mn. sredstvo za barvanje pri šolskem risanju: škatlica vodenih, vodnih barvic; tempera barvice; čopič za barvice ♦ etn. barvice prodajati, ugibati otroška igra, pri kateri se ugiba, katero barvo kdo predstavlja ♪
- básati bášem tudi básam nedov., tudi basájte; tudi basála (á ȃ) 1. s silo polniti, tlačiti: basati pipo / basati si jabolka v žepe 2. polniti orožje z naboji; nabijati: basati puško / basati možnar 3. nar. gorenjsko seliti se: vrgli so me iz bajte, še danes moram basati 4. brezoseb., pog. biti v stiski, zlasti glede na denar, čas: ob koncu meseca ga vselej baše; zdaj se obirate, potem vas bo pa basalo básati se pog. 1. tlačiti se, riniti se: potniki so se basali v avtobus 2. naglo, pohlepno jesti: otroci se bašejo s potico ● redko počasi se je basala s koleslja nerodno lezla, kobacala ♪
- basic -a [béjzik] m (ẹ̑) elektr. programski jezik za reševanje tehničnih, naravoslovnih problemov s preprostimi in majhnimi računalniškimi sistemi: uporaba basica ♪
- báti se bojím se nedov., bój se bójte se; bál se (á í) 1. čutiti strah, biti v strahu: ponoči in v gozdu se otrok boji; nič se ne boj; hudo, močno, zelo se bati; na smrt se bojim; preh. bati se sovražnika; boji se ga kot hudič križa, kot živega vraga zelo / elipt.: nič se bati! pog. nič bati! // čutiti spoštljiv strah: fant se boji samo očeta; boga se bati; celo šefa se ne boji 2. preh. s strahom pričakovati kaj neprijetnega: bati se kazni, smrti, toče, trpljenja / lakote se jim ni bati; tako oblečen se ne bojim mraza // ne želeti si, ne marati: bati se odgovornosti, stroškov, zamere; teh razgrajačev se vse boji / bojijo se njenega strupenega jezika 3. z nedoločnikom kot predmetom ne imeti dovolj poguma, ant. upati si: vsako stvar se boji začeti; boji se jim zameriti; bal se je zaplavati; fantje so se bali (iti) k vojakom; boji se (iti) domov / ta se boji deklet se jih plašno
izogiba 4. biti v skrbeh za koga ali za kaj: starši se boje za otroke; boji se za njegovo srečo, zdravje / bati se za imetje, zaslužek / ne boj se, vse bo dobro; bal sem se, da me bodo napak razumeli; boji se, kaj bo / Janez se boji, da bo brat umrl; s pleonastično nikalnico boji se, da bi mu brat ne umrl, da mu brat ne umre boji se, da bi brat umrl 5. ekspr. domnevati, meniti, misliti: bojim se, da ni tako, kot mislite; slišal se je krohot, da sem se bal, da bo sobo razneslo; bojim se, da se motiš; bojim se, da se ne motiš da imaš prav; ne boš mi ušel, ne boj se nikar ne misli / bojim se, da vas motim ● ekspr. ni se bal ne biriča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal; ekspr. ali se ne bojiš boga kako si upaš kaj takega storiti; bati se lastne sence bati se vsega brez razlogov, biti plašljiv; pri tem delu se ga ne bojim upam se meriti z njim; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi bojé se zastar.: šli so ga
iskat, ne boje se mraza in noči bojèč se -éča -e: boječ se jeze, pikrih opazk; zastar. prečula je vso noč, neizmerno boječa se zanj; prim. boječ ♪
- báza 1 -e ž (ā) 1. osnova, podlaga: krepitev družbenoekonomske baze; materialna baza družbe / izkoristiti domačo surovinsko bazo; energetska baza težke industrije; publ.: postaviti organizacijo na množično bazo; socialistična akumulacija je možna samo na bazi delovne storilnosti // bistvena sestavina: lak na acetonski bazi 2. kraj, kjer se zbirajo in oskrbujejo vojaške sile za operacije, oporišče: čete se vračajo v svoje baze; letalska, pomorska, vojaška baza / partizanska baza; baza 20 med narodnoosvobodilnim bojem sedež centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije in izvršnega odbora Osvobodilne fronte v Kočevskem Rogu / alpinistična odprava si je uredila bazo; baza za raketne izstrelke ◊ agr. krmna baza vsa razpoložljiva krma; anat. baza spodnji, širši del kakega organa; geogr. erozijska baza nivo, do katerega more reka poglabljati strugo; grad. asfaltna baza; lingv.
artikulacijska baza od ustroja govorilnih organov, dihalne tehnike in tempa govora odvisne osnovne značilnosti v izgovoru glasov; um. baza stebra podstavek, podnožje ♪
- bazálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na baza1; osnoven, temeljen: bazalna plast ♦ bot. bazalna celica celica, s katero so nekatere alge pritrjene na podlago; geol. bazalni konglomerat; med. bazalni metabolizem ♪
- bazált -a m (ȃ) petr. temno rjava ali črna steklasta predornina: skladi črnega bazalta; tlak iz bazalta ♪
- bazírati -am nedov. in dov. (ȋ) imeti kaj za osnovo, izhodišče, temeljiti: eksperiment bazira na opazovanju; industrija je bazirala na domači kmetijski proizvodnji; mir mora bazirati na spoštovanju človekovih pravic; preh., publ. svoj družbeni položaj bazirajo na delu ♪
- bêbec tudi bébec -bca m (é; ẹ̄) 1. duševno nerazvit, slaboumen človek: bebec je buljil predse s praznimi očmi; otrok je bebec od rojstva 2. slabš. omejen, neumen človek: s tem bebcem ne maram več imeti opravka; ti bebec! ● ekspr. ne delaj se bebca ne kaži se neumnega, ne pretvarjaj se; ekspr. imeti koga za bebca norčevati se iz koga ♪
168 193 218 243 268 293 318 343 368 393