Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tem (26-50)



  1.      temeníšče  -a s (í) knjiž., redko teme, vrh: na temeniščih gor leži še sneg
  2.      teménski  tudi témenski -a -o prid. (ẹ̑; ẹ́) nanašajoč se na teme: temenski predel / temenska peresa ptiča ◊ geom. temenski pritisnjeni krog krog, ki se ravninski krivulji v temenu najbolje prilega; mat. temenska enačba enačba stožnice, ki ima teme v koordinatnem izhodišču; zool. temensko oko čutilo zlasti za zaznavanje svetlobe pri obloustkah, nekaterih ribah, dvoživkah, mnogih plazilcih
  3.      temína  -e [tǝm] ž (í) knjiž. stanje ozračja, ko je odsotna svetloba; tema: oči so se privadile na temino; izginiti v temini / nočna temina; temina gozdov // temnost: temina orehovega lesa / temina blodenj ● knjiž. temine davnih časov skrivnosti, nedoumljivosti; knjiž. temine romana nejasna, težko razumljiva mesta
  4.      temnênje  -a [tǝm] s (é) glagolnik od temneti: temnenje kože / temnenje spominov
  5.      temnéti  -ím [tǝm] nedov., temin tèmni (ẹ́ í) 1. postajati (bolj) temen: nebo temni / noč temni 2. knjiž. temno se odražati, kazati: na griču v daljavi temni gozd 3. knjiž. izgubljati močen sijaj, svetlobo: sonce temni / svetloba temni // postajati manj izrazit: blesk njene lepote temni / mladostni spomini temnijo temnèč -éča -e: temneče nebo
  6.      temníca  -e [tǝm] ž (í) 1. temen, tesen prostor za kaznovane jetnike, zapornike: vreči koga v temnico / kaznovali so ga s štirinajstimi dnevi temnice; pren. temnica življenja 2. popolnoma zatemnjen ali s fotografsko neučinkujočo svetlobo osvetljen prostor za delo s svetlobno občutljivim fotografskim materialom: razvijati film v temnici; luč za temnico / fotografska temnica 3. nav. mn., nar. zahodno naoknica, oknica: temnice so bile do polovice spuščene; odpreti, zapreti temnice
  7.      temníčen  -čna -o [tǝm] () pridevnik od temnica: temnična luč
  8.      temníkast  -a -o [tǝm] prid. (í) ki ni popolnoma temen: temnikasti oblaki; temnikast obraz / temnikasta ženska temníkasto prisl.: temnikasto rdeča žerjavica
  9.      temnína  -e [tǝm] ž (í) knjiž. lastnost, značilnost temnega: temnina smrek / oditi v temnino v temo
  10.      temníti  -ím [tǝm] nedov., temin tèmni ( í) 1. delati kaj (bolj) temno: temniti risbo s plosko stranjo krede / dimniki so temnili nebo s črnim dimom 2. delati, da kaj izgublja močen sijaj, svetlobo: temniti luč 3. knjiž. delati kaj temno, neprijazno: novica jim temni obraze / ta spomin mu temni življenje temníti se 1. postajati (bolj) temen: nebo se že temni / v sobi se temni večer / brezoseb. začelo se je temniti ∙ ekspr. pred očmi se mu je temnilo zaradi slabosti, razburjenja se mu je zdelo, da nič ne vidi 2. temno se odražati, kazati: v bregu se temni domačija temnèč -éča -e: temneč se večer
  11.      temnjênje  -a [tǝm] s (é) glagolnik od temniti: temnjenje risbe s kredo
  12.      temno... 1 [tǝm] prvi del zloženk nanašajoč se na temen: temnoličen, temnopolt
  13.      temno... 2 [tǝm] prvi del zloženk, kakor temnordeč, temnozelen ipd., gl. temen
  14.      temnobárven  -vna -o [tǝm] prid. () ki je temne barve: temnobarvne in svetlobarvne živali
  15.      temnogléd  -a -o [tǝm] prid. (ẹ̑ ẹ̄) 1. ekspr. ki temno, neprijazno gleda: temnogled človek; temnogled in mračen 2. knjiž. ki vidi vse v življenju slabše, kot je; črnogled: temnogled malodušnež
  16.      temnokóžec  -žca [tǝm] m (ọ̑) ekspr., redko človek temne kože: v mladosti je bil temnokožec
  17.      temnolás  in temnolàs -ása -o [tǝm] prid. (; á) ki ima temne lase: temnolas fant
  18.      temnolásec  -sca [tǝm] m () kdor ima temne lase: suhljat temnolasec
  19.      temnoláska  -e [tǝm] ž () ženska, ki ima temne lase: rdeča barva pristaja temnolaskam
  20.      temnolíčen  -čna -o [tǝm] prid. ( ) star. temnopolt: temnoličen človek
  21.      temnoók  -a -o [tǝm] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima temne oči: temnooka deklica
  22.      temnopólt  -a -o [tǝm-t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki je temne polti: temnopolt moški / temnopolto prebivalstvo Afrike
  23.      temnopólten  -tna -o [tǝm-t] prid. (ọ̑) temnopolt: temnopolten človek
  24.      tèmnost  tudi temnóst -i [tǝm] ž (ǝ̀; ọ̑) lastnost temnega, temna barva: temnost obraza; stopnja temnosti / temnost barv / knjiž. temnost pojma nejasnost, nerazumljivost
  25.      temôta  -e [tǝm] ž (ó) knjiž. temačnost, tema: mrak se je spremenil v temoto; temota predora / nočne temote / temote življenja

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA