Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tem (2.276-2.300)



  1.      nèmogòč  tudi nèmogóč -óča -e prid. (- -ọ́; -ọ̄ -ọ́) 1. ki ni mogoč: tu je dvom nemogoč; v tistih krajih je življenje skoraj nemogoče / doseči hoče nemogoče cilje; ponovna izdaja knjige je nemogoča; vrnitev je zdaj nemogoča 2. ekspr. ki zaradi svojega vedenja, ravnanja vzbuja nenaklonjenost, odpor: biti nemogoč mož in oče; ta človek je nemogoč; imeti nemogočo ženo 3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom slab, neprimeren: ima nemogoč plašč / to je nemogoč izraz; njegovi prevodi so nemogoči; vozil sem po nemogočih cestah / imeti nemogočo pokojnino zelo nizkoekspr. na vse mogoče in nemogoče načine se je trudil, da bi ga pridobil za svoj načrt zelo; ekspr. v tej obleki je nemogoča ta obleka ji ne pristoji nèmogóče 1. prislov od nemogoč: nemogoče se obleči, vesti / v povedni rabi temu človeku ni nič nemogoče 2. v povedni rabi, z nedoločnikom izraža nemožnost a) uresničitve: v takih razmerah je bilo nemogoče delati; nemogoče mi je priti b) da se s predmetom kaj godi, zgodi: nalogo je nemogoče bolje napisati; nemogoče je to stvar dobro urediti 3. v medmetni rabi izraža a) odločno zanikanje: boš prišel jutri? Nemogoče b) presenečenje, začudenje: za knjigo je dobil prvo nagrado. Nemogoče; sam.: nemogoče se mu je zdaj zdelo mogoče; to je nekaj nemogočega
  2.      nènadárjen  -a -o prid. (-) ki mu manjka nadarjenosti: v razredu je bilo precej nenadarjenih učencev; biti nenadarjen za matematiko / omejeni in nenadarjeni ljudje
  3.      nenáden  -dna -o prid. () 1. ki nastopi v trenutku, naenkrat: nenaden napad sovražnih enot / nenadna bolezen; materina nenadna smrt / tišino je zmotil nenaden krik; nenadna, ostra bolečina; nenadno spoznanje / njegov nenadni prihod jo je presenetil nepričakovani; nastopile so nenadne ovire, težave nepričakovane 2. ki nastopi v razmeroma kratkem času; hiter: njegov nenadni uspeh je starše razveselil / nenadna temperaturna sprememba je slabo vplivala nanj nenádno prisl.: nenadno ga je obšla slabost; nenadno skočiti; nenadno so se zbudili v njej stari spomini; obraz se mu je nenadno zresnil
  4.      nènadomestljív  -a -o prid. (- -í) nav. ekspr. ki se ne da nadomestiti: nenadomestljiv človek; pri tem delu je človek nenadomestljiv / vsaka beseda v teh verzih je natančno določena, nenadomestljiva / to je nenadomestljiva izguba zelo velika
  5.      nènasítnež  -a m (-) ekspr. nenasiten človek: pri jedi je bil pravi nenasitnež / temu nenasitnežu ni nikoli dovolj zemlje
  6.      nèobčútnost  -i ž (-ú) knjiž. nesposobnost čustvovati, doživljati: s tem je pokazal svojo plitvost in neobčutnost
  7.      nèobveščèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni obveščen: ljudje so ostali o tem dogodku neobveščeni / neobveščena javnost
  8.      nèocénjen  -a -o prid. (-ẹ́) ki ni ocenjen: neocenjeno premoženje / neocenjeno prevajalsko delo ♦ šol. učenec je (ostal) neocenjen iz matematike
  9.      nèodgovórnost  -i ž (-ọ́) ekspr. lastnost, značilnost neodgovornega: prizadela jih je neodgovornost njegovega dejanja / to se je zgodilo zaradi neodgovornosti vodstva / v tem se kaže neodgovornost do družbe
  10.      nèodobrávanje  -a s (-) kar je nasprotno, drugačno od odobravanja: s tem je izrazil svoje neodobravanje; očitno neodobravanje / z neodobravanjem reči kaj
  11.      nèomíkanec  -nca m (-) knjiž., ekspr. nekulturen človek: s tem neomikancem ne želim imeti opravka
  12.      neoprén  -a m (ẹ̑) kem. umetna, pri zvišani temperaturi in v olju obstojna, težko vnetljiva elastična snov: zaščititi kabel z neoprenom; potapljaška obleka iz neoprena
  13.      nèorgáničen  -čna -o prid. (-á) knjiž. nelogičen, neutemeljen: neorganičen razvoj
  14.      nèorgáničnost  -i ž (-á) knjiž. nelogičnost, neutemeljenost: neorganičnost razvoja / neorganičnost posameznih elementov v drami nepovezanost, neskladnost
  15.      nèosében  -bna -o prid. (-ẹ̑) 1. ki ni oseben: neosebne izkušnje / neoseben jezik, slog / neosebna umetnost; tematika njegovega dela je neosebna / neosebna kritika objektivnalingv. neosebna glagolska oblika oblika, ki ne kaže glagolske osebe 2. knjiž. nedostopen, hladen: je zelo neoseben človek / neoseben pogled / njegov odnos do sodelavcev je zelo neoseben nèosébno prisl.: neosebno odgovarjati; glas ji je zvenel neosebno
  16.      nèosnován  -a -o prid. (-á) nav. ekspr. neutemeljen, neupravičen: neosnovana trditev / neosnovan sum
  17.      nèosnovánost  -i ž (-á) nav. ekspr. neutemeljenost, neupravičenost: neosnovanost trditve / neosnovanost sumničenja
  18.      nèosvojèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni osvojen: neosvojena dežela / v tem gorovju je še dosti neosvojenih vrhov / ekspr. ta hladna, neosvojena žena ga je vznemirjala
  19.      Néperjev  -a -o prid. (ẹ̑) mat., v zvezi Neperjev logaritem logaritem z logaritemsko osnovo e
  20.      nèpísmen  -a -o prid. (-) ki ne zna pisati in brati: nepismeni ljudje // slabš. ki kako stroko slabo pozna: na tem področju je popolnoma nepismen nèpísmeni -a -o sam.: organizirali so tečaj za nepismene
  21.      nèpogrešljív  -a -o prid. (- -í) 1. nav. ekspr. ki se ne da pogrešiti, pogrešati: to je nepogrešljiv pripomoček pri delu / na tem mestu je res nepogrešljiv / hodila je pokonci, z nepogrešljivim sončnikom v rokah ∙ ekspr. svoje delo opravlja z nepogrešljivo natančnostjo zelo veliko 2. publ. pravilen, natančen: predvidevanje se je izkazalo za nepogrešljivo nèpogrešljívo prisl.: nepogrešljivo sklepati
  22.      nèpomémben  -bna -o prid. (-ẹ̄) ki ni pomemben: nepomembna tekma / v tem času se je zvrstilo nekaj nepomembnih dogodkov; spregovorila sta nekaj nepomembnih besed / nepomemben človek; ekspr. pri tem delu se jim je zdel nepotreben in nepomemben / publ. pri odločanju je imel nepomembno vlogo je malo vplival na odločitev // knjiž., ekspr. majhen, neznaten: nepomembna količina / imela sta čisto nepomemben prepir nèpomémbno prisl.: v povedni rabi kaj si misli pri tem, je nepomembno
  23.      nèpoštenják  -a m (-á) ekspr. nepošten človek: s tem se je izkazal nepoštenjaka
  24.      nèpotrében  -bna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) 1. ki ni potreben: ti podatki so nepotrebni; nepotrebne stvari; njegova pomoč je nepotrebna; ekspr. to so nepotrebne novotarije / pri tem delu si nepotreben / sonce je posijalo in plašč mu je postal nepotreben / ta pogovor je bil nepotreben 2. ekspr. nastal brez pravega vzroka ali podlage: to so čisto nepotrebne napake; s tem si dela nepotrebne težave ● evfem. glej, da ne pride do nepotrebnih besed do prepira, spora nèpotrébno prisl., v povedni rabi: nepotrebno je govoriti o tem nèpotrébni -a -o sam.: podporo so dobili potrebni in nepotrebni; po nepotrebnem sem šel tja; po nepotrebnem se jeziš
  25.      nèpravílen  -lna -o prid. (-) ki ni pravilen: nepravilen nos; imeti nepravilen obraz / nepravilna drža, rast; nepravilna oblika česa; nepravilna prehrana / nepravilno utripanje srca neenakomerno / saditi v nepravilnih razdaljah neenakih / nepravilen postopek; nepravilno poslovanje, ravnanje // evfem. napačen, zmoten: nepravilni rezultati, zaključki; dati nepravilne informacije / nepravilni podatki ◊ lingv. nepravilni glagoli glagoli, ki nimajo sistemske spregatve; lov. nepravilni deseterak deseterak, ki ima na enem rogu pet, na drugem pa manj odrastkov nèpravílno prisl.: nepravilno razlagati določbe; nepravilno ocenjeno delo; sam.: vsi so videli v tem nekaj nepravilnega

   2.151 2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA