Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tem (2.268-2.292)


  1.      nékaj  nečésa zaim., nečému, nékaj, nečém, nečím (ẹ̄ ẹ̄) 1. izraža neznano ali namenoma neimenovano stvar, pojav: nekaj ga moti pri delu; počakaj, da ti nekaj povem; še nekaj sem hotel reči, pa se ne spomnim več; njuni usodi sta si v nečem podobni; ekspr. saj bi mu nekaj rekel, pa se ne izplača / nav. ekspr., s samostalniško rabljenim pridevnikom: to je čisto nekaj drugega; videl sem nekaj lepega; nekaj malega pojesti; udaril ga je z nečim trdim; elipt. iz njegovih besed zveni nekaj kakor užaljenost / nav. ekspr., z dodatnim pojasnilom: nekaj je, kar me vznemirja; lahko bi mu omenil nekaj, česar ga je danes sram; nekaj bi vas prosil: ali bi mi hoteli pokazati pot; elipt. še nekaj: kako je z očetom 2. neustalj. izraža nedoločeno, poljubno stvar, pojav; kaj: če ti nekaj ni všeč, se kar pritoži; pravi, da nečesa podobnega še ni videl ● ekspr. on pa je nekaj ima pomembno funkcijo; pog. on je nekaj v sindikatu ima neko funkcijo; iron. razmere v tem podjetju so nekaj boljšega slabe, neurejene; ekspr. nekaj je na teh govoricah niso čisto neutemeljene; ekspr. to bi bilo nekaj zate bi ti ustrezalo, ugajalo; ekspr. nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo slutim, zdi se mi; ekspr. načrt ima nekaj v sebi je dober, primeren; ekspr. imata nekaj med seboj prepirata se; se imata rada; pog. ima nekaj s hrbtenico nima popolnoma zdrave hrbtenice; ekspr. dekle ima nekaj z njim ljubezensko razmerje; evfem. ptič je nekaj naredil se je otrebil; ekspr. ima se za nekaj boljšega za družbeno, družabno višje stoječo osebo; preg. boljše nekaj kakor nič; sam.: kaj je tisto nekaj, kar skrivaš ♪
  2.      nekàko  in nekáko tudi nekakó stil. nékako prisl. (ȁ; ȃ; ọ̄; ẹ̄) 1. izraža neznan ali namenoma neimenovan način: spor bomo nekako izgladili / nekako smo se vendar rešili iz težav // neustalj. izraža nedoločen, poljuben način; kako: ne boj se, bomo že nekako opravili tudi brez tebe 2. z izrazom količine izraža približnost: do postaje je nekako pol ure; tehta nekako sto kilogramov / bilo je nekako ob dveh zjutraj; nekako sredi leta 3. izraža nedoločeno približevanje polni stopnji povedanega: to se nam je zdelo nekako nenavadno; nekako sram ga je; nekako v zadregi je / začeli so se ga nekako bati / govoril je nekako takole 4. v zvezi s tako izraža približno podobnost: tako nekako se je godilo tudi drugim; nekako tako se mi zdi, kakor da bi govoril s tujcem; bilo je kakor blisk v temi, tako nekako 5. ekspr., navadno okrepljen izraža rahlo omejitev: v začetku mi je nekako šlo; svoje težave še nekako prenaša / shajala sta še kar nekako ♪
  3.      nèkapitalístičen  -čna -o prid. (ȅ-í) ki ni kapitalističen: nekapitalistično gospodarstvo / nekapitalistični gospodarski sistem ♪
  4.      nekjé  prisl. (ẹ̄) 1. izraža neznan ali namenoma neimenovan kraj: nekje je otrok dobil lešnike in jih trl; vzrok tiči nekje drugje; tu blizu nekje je steza / nekje iz gozda so se oglašali volkovi / ekspr. nekje v sebi je čutil, da ne ravna prav // neustalj. izraža, da se dejanje dogaja na nedoločenem, poljubnem kraju; kje: ali se nisi v računu nekje zmotil 2. izraža približnost a) časovne določitve: ta mladina se nekje po dvajsetem letu osamosvaja; zidava naj bi se začela nekje sredi prihodnjega leta b) knjiž. razmerja, vrednotenja: vzgojno delo mu je bilo nekje blizu po naravi in poklicu; najini usodi sta si nekje podobni / publ., z oslabljenim pomenom zdi se, da njegovemu občutku nekje prija ekspresionizem ♪
  5.      nèljúb  -a -o prid. (ȅ-ȗ ȅ-ū) 1. ki (komu) ni ljub: ni se želel srečati z neljubim tekmecem; ta človek mu je iz več vzrokov neljub; neljubo sorodstvo / spomin nanj ji je neljub 2. nav. ekspr. ki prinaša nevšečnosti, težave: zgodila se je neljuba napaka, pomota; bal se je neljubih posledic / neljub dogodek, prizor; doživel je neljubo presenečenje nèljúbo tudi nèljubó 1. prislov od neljub: biti neljubo presenečen 2. v povedni rabi, z dajalnikom izraža nezadovoljstvo: neljubo mu je, da hodiš tja; neljubo mu je bilo govoriti o tem ♪
  6.      nèljubézen  -zni ž (ȅ-ẹ̑) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od ljubezni: njuno vedenje je razkrivalo neljubezen; naj je bila to ljubezen ali neljubezen - minilo je / njena neljubezen ga je žalostila / s tem je dokazal svojo mlačnost in neljubezen do domovine pomanjkanje ljubezni ♪
  7.      ném  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́) 1. ki ni sposoben oblikovati besed, stavkov z govorilnimi organi: nem človek; je gluh in nem / ekspr. še nemi črv zna izraziti bolečino // ekspr. ki molči, ne govori: nemi, a ne brezčutni gledalci; nem ga je poslušal; nema in bleda je hodila po hiši; spraševali so ga, a ostal je nem kot riba / nem se je bojeval z usodo; pren. nemi čas; nemi grobovi // knjiž., ekspr. ki se ne oglaša: ptice v vejah so še neme / nemi gozdovi; reka se vije nema / nema tema / pesn. nemi molk popoln 2. ki ni izražen z besedami: razumel je nemi odgovor; odgovoriti na nemi pozdrav; opazovati nemo sporazumevanje // ki ga ne spremlja govorjenje, besedilo: izraziti čustva z nemo igro; nemo srečanje / nemi film film brez dialogov, glasbe in šumov; junaki nemega filma 3. ekspr. ki se ne izraža glasno: v nemem obupu je vila roke; nema bolečina, groza, žalost // neslišen, tih: nem smeh ● nema abeceda abeceda, pri kateri se črke oblikujejo s prsti; prstna abeceda; biti nema priča česa biti navzoč pri kakem dogajanju, ne da bi sodeloval ◊ adm. nemi znak stenografski znak, ki se ne izgovarja; ekon. nema zamenjava blaga pri primitivnih ljudstvih zamenjava, pri kateri ljudje ne pridejo v neposreden stik; geogr. nema karta karta brez napisov; lingv. nema črka črka, ki se ne izgovarja; lov. nemi pes pes, ki pri iskanju, gonjenju divjadi ne laja; muz. nema klaviatura priprava za urjenje v igranju na klavir; num. nemi novec novec brez napisa; zool. nemi labod labod s črno izboklino na korenu oranžno rumenega kljuna, Cygnus olor némo prisl.: nemo je gledala za njim; nemo je opravljal vsak svoje delo; nemo uživati razgled ♪
  8.      némanič  -a m (ẹ̑) ekspr. revež, siromak: takrat je bil še nemanič; imeti koga za nemaniča; ni dovolil, da bi se poročila s tem nemaničem ♪
  9.      nèmogòč  tudi nèmogóč -óča -e prid. (ȅ-ȍ ȅ-ọ́; ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́) 1. ki ni mogoč: tu je dvom nemogoč; v tistih krajih je življenje skoraj nemogoče / doseči hoče nemogoče cilje; ponovna izdaja knjige je nemogoča; vrnitev je zdaj nemogoča 2. ekspr. ki zaradi svojega vedenja, ravnanja vzbuja nenaklonjenost, odpor: biti nemogoč mož in oče; ta človek je nemogoč; imeti nemogočo ženo 3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom slab, neprimeren: ima nemogoč plašč / to je nemogoč izraz; njegovi prevodi so nemogoči; vozil sem po nemogočih cestah / imeti nemogočo pokojnino zelo nizko ● ekspr. na vse mogoče in nemogoče načine se je trudil, da bi ga pridobil za svoj načrt zelo; ekspr. v tej obleki je nemogoča ta obleka ji ne pristoji nèmogóče 1. prislov od nemogoč: nemogoče se obleči, vesti / v povedni rabi temu človeku ni nič nemogoče 2. v povedni rabi, z nedoločnikom izraža nemožnost a) uresničitve: v takih razmerah je bilo nemogoče delati; nemogoče mi je priti b) da se s predmetom kaj godi, zgodi: nalogo je nemogoče bolje napisati; nemogoče je to stvar dobro urediti 3. v medmetni rabi izraža a) odločno zanikanje: boš prišel jutri? Nemogoče b) presenečenje, začudenje: za knjigo je dobil prvo nagrado. Nemogoče; sam.: nemogoče se mu je zdaj zdelo mogoče; to je nekaj nemogočega ♪
  10.      nènadárjen  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki mu manjka nadarjenosti: v razredu je bilo precej nenadarjenih učencev; biti nenadarjen za matematiko / omejeni in nenadarjeni ljudje ♪
  11.      nenáden  -dna -o prid. (ȃ) 1. ki nastopi v trenutku, naenkrat: nenaden napad sovražnih enot / nenadna bolezen; materina nenadna smrt / tišino je zmotil nenaden krik; nenadna, ostra bolečina; nenadno spoznanje / njegov nenadni prihod jo je presenetil nepričakovani; nastopile so nenadne ovire, težave nepričakovane 2. ki nastopi v razmeroma kratkem času; hiter: njegov nenadni uspeh je starše razveselil / nenadna temperaturna sprememba je slabo vplivala nanj nenádno prisl.: nenadno ga je obšla slabost; nenadno skočiti; nenadno so se zbudili v njej stari spomini; obraz se mu je nenadno zresnil ♪
  12.      nènadomestljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nav. ekspr. ki se ne da nadomestiti: nenadomestljiv človek; pri tem delu je človek nenadomestljiv / vsaka beseda v teh verzih je natančno določena, nenadomestljiva / to je nenadomestljiva izguba zelo velika ♪
  13.      nènasítnež  -a m (ȅ-ȋ) ekspr. nenasiten človek: pri jedi je bil pravi nenasitnež / temu nenasitnežu ni nikoli dovolj zemlje ♪
  14.      nèobčútnost  -i ž (ȅ-ú) knjiž. nesposobnost čustvovati, doživljati: s tem je pokazal svojo plitvost in neobčutnost ♪
  15.      nèobveščèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni obveščen: ljudje so ostali o tem dogodku neobveščeni / neobveščena javnost ♪
  16.      nèocénjen  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni ocenjen: neocenjeno premoženje / neocenjeno prevajalsko delo ♦ šol. učenec je (ostal) neocenjen iz matematike ♪
  17.      nèodgovórnost  -i ž (ȅ-ọ́) ekspr. lastnost, značilnost neodgovornega: prizadela jih je neodgovornost njegovega dejanja / to se je zgodilo zaradi neodgovornosti vodstva / v tem se kaže neodgovornost do družbe ♪
  18.      nèodobrávanje  -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od odobravanja: s tem je izrazil svoje neodobravanje; očitno neodobravanje / z neodobravanjem reči kaj ♪
  19.      nèomíkanec  -nca m (ȅ-ȋ) knjiž., ekspr. nekulturen človek: s tem neomikancem ne želim imeti opravka ♪
  20.      neoprén  -a m (ẹ̑) kem. umetna, pri zvišani temperaturi in v olju obstojna, težko vnetljiva elastična snov: zaščititi kabel z neoprenom; potapljaška obleka iz neoprena ♪
  21.      nèorgáničen  -čna -o prid. (ȅ-á) knjiž. nelogičen, neutemeljen: neorganičen razvoj ♪
  22.      nèorgáničnost  -i ž (ȅ-á) knjiž. nelogičnost, neutemeljenost: neorganičnost razvoja / neorganičnost posameznih elementov v drami nepovezanost, neskladnost ♪
  23.      nèosében  -bna -o prid. (ȅ-ẹ̑) 1. ki ni oseben: neosebne izkušnje / neoseben jezik, slog / neosebna umetnost; tematika njegovega dela je neosebna / neosebna kritika objektivna ♦ lingv. neosebna glagolska oblika oblika, ki ne kaže glagolske osebe 2. knjiž. nedostopen, hladen: je zelo neoseben človek / neoseben pogled / njegov odnos do sodelavcev je zelo neoseben nèosébno prisl.: neosebno odgovarjati; glas ji je zvenel neosebno ♪
  24.      nèosnován  -a -o prid. (ȅ-á) nav. ekspr. neutemeljen, neupravičen: neosnovana trditev / neosnovan sum ♪
  25.      nèosnovánost  -i ž (ȅ-á) nav. ekspr. neutemeljenost, neupravičenost: neosnovanost trditve / neosnovanost sumničenja ♪

   2.143 2.168 2.193 2.218 2.243 2.268 2.293 2.318 2.343 2.368  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA