Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tem (1.718-1.742)


  1.      krvožílen  -lna -o prid. (ȋ) knjiž. žilen: krvožilna obolenja / krvožilni sistem ♪
  2.      kubíčen  in kúbičen -čna -o prid. (ȋ; ú) 1. nanašajoč se na kub: kubični koren; kubična enačba, funkcija 2. v zvezi kubični meter enota za merjenje prostornine: kupiti tri kubične metre drv; izkopali so več kubičnih metrov [m3] zemlje / kubični centimeter ● žarg., avt. koliko kubičen je motor kolikšna je njegova gibna prostornina ◊ min. kubični silikat silikat, ki se pojavlja v kristalih kubičnega sistema; kubični sistem sistem, v katerem so vse tri osi med seboj pravokotne in enako dolge ♪
  3.      kuhálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je za kuhanje: kuhalna naprava / kuhalna temperatura / električni štedilnik s štirimi kuhalnimi ploščami ♪
  4.      kúkavica  -e ž (ú) 1. ptica selivka, ki odlaga jajca v gnezda manjših ptic pevk: kukavica kuka; iz gozda je bilo slišati kukavico ∙ iz radijskega sprejemnika se je oglasila kukavica zvočni signal ljubljanske radijske postaje; ura s kukavico ura, navadno stenska, ki daje zvočne znake, podobne glasu kukavice // ekspr. tuj, nezakonski otrok (v družini): podtaknila mu je kukavico 2. bot., navadno v zvezi navadna kukavica rastlina s svetlo ali temno vijoličastimi dišečimi cveti, Orchis morio: šopek navadnih kukavic 3. zastar. bojazljivec, strahopetec: ne bodi takšna kukavica ♪
  5.      kulinárika  -e ž (á) 1. spretnost, znanje pripravljanja in aranžiranja jedi: izkušnje sodobne kulinarike // nauk o tem: knjige s področja kulinarike 2. ekspr., redko, navadno s prilastkom jed, hrana: ljubitelj ribje kulinarike / domača, srbska kulinarika ♪
  6.      kuloár  -ja m (ȃ) nav. mn., knjiž. hodnik, stranski prostor v večjih, reprezentativnejših stavbah: sprehajati se po kuloarjih; kuloarji gledališča; sejne sobe in kuloarji ∙ slabš. o tem se govori samo po kuloarjih neuradno ♦ alp. ozek strm prehod med stenama ♪
  7.      kultivírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. načrtno se ukvarjati s pripravo zemlje za rast rastlin: kultivirati polja; kultivirati peščeno zemljo / človek morja ne kultivira, temveč ga le izkorišča // načrtno se ukvarjati z rastlinami, zlasti v gospodarske namene: kultivirati bombaž, pšenico; kultivirati vinsko trto / kultivirati eksotične rastline 2. knjiž. načrtno se ukvarjati s čim, navadno z namenom doseči boljšo, popolnejšo obliko: pisatelj skrbno kultivira besedo; kultivirati gibe, glas // načrtno se ukvarjati s čim sploh: kultivirati srednjeveško glasbo, zborovsko petje // krepiti, razvijati, utrjevati: kultivirati svoje sposobnosti / kultivirati otrokov značaj kultivíran -a -o 1. deležnik od kultivirati: kultiviran svet / kultivirana rastlina / pevec s kultiviranim glasom; kultiviran jezik / kultiviran okus 2. ki ima splošno veljavnim načelom, normam, pravilom ustrezajoče lastnosti: bil je pošten in kultiviran; kultivirano dekle / kultivirano vedenje / kultivirana dežela ♪
  8.      kultúra  -e ž (ȗ) 1. skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja: raziskovati stare kulture; spomeniki izumrlih kultur; stičišče dveh kultur; antična, srednjeveška kultura; evropska, orientalska kultura; gotska, grška, rimska kultura / duhovna zlasti na področju miselnega ustvarjanja, materialna kultura zlasti na področju tehničnega ustvarjanja // človeško delovanje, ustvarjanje, katerega rezultat so ti dosežki, te vrednote: mešanje kultur na področju Evrope; razvoj novejših kultur; vplivi grške, rimske kulture; kultura in civilizacija 2. ed. dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja, ustvarjanja: financiranje kulture in znanosti; področje kulture; skrbeti za hitrejši razvoj kulture / sekretariat za prosveto in kulturo / dom kulture / razvoj filmske, glasbene kulture // dosežki te dejavnosti: ustvarjati kulturo; je dober poznavalec slovenske sodobne kulture; zanimanje za kulturo / publ. množična kultura namenjena širokemu krogu ljudi / poznavalci sodobne slovenske filmske, glasbene kulture 3. ed., navadno s prilastkom lastnost človeka glede na obvladanje, uporabljanje splošno veljavnih načel, norm, pravil pri vedenju, ravnanju: imeti zelo visoko kulturo; ekspr. s takim vedenjem prav gotovo ne kažeš svoje kulture; človek brez kulture / splošna kultura in razgledanost; pomanjkanje srčne kulture // s prilastkom lastnost človeka, družbe glede na obvladanje, uporabljanje delovnih načel, pravil, dosežkov določenih področij pri delu: ima visoko filmsko, gledališko, pevsko kulturo; uprizoritev tega dela zahteva izredno visoko govorno kulturo; igralec je presenetil z izrazito igralsko kulturo; zbori s precej visoko pevsko kulturo; tehniška kultura naših ljudi; prizadevanja za boljšo zdravstveno kulturo / kultura pesnikovega izraza; kultura mišljenja / kultura trgovanja še ni dovolj razvita 4. ed., v zvezi telesna kultura dejavnost, ki si prizadeva zlasti za razvijanje in ohranjevanje človekovih telesnih sposobnosti in zmogljivosti: posvetiti večjo skrb telesni kulturi; ustvariti pogoje za razvoj telesne kulture; doseči množičnost v telesni kulturi / visoka šola za telesno kulturo 5. agr. rastlina, ki se goji, prideluje za prehrano in (industrijsko) predelavo: menjavati kulture na istem zemljišču; uvajati donosnejše kulture; proti mrazu odporne kulture / jesenska kultura; krmne kulture; oljka in druge mediteranske kulture // gojenje take rastline: pospeševati kulturo bombaža; zemlja, primerna za kulturo riža 6. biol. umetno razmnoženi mikrobi, celice: kultura je negativna; zasejati kulturo na novo gojišče; čistost kulture // gojenje teh mikrobov, celic: preiskati kri, tkivo s kulturo ◊ arheol. belobrdska kultura materialna kultura južnih Slovanov zgodnjega srednjega veka; halštatska kultura; kesteljska kultura avarska in slovanska materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v Panoniji; ketlaška kultura materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v jugovzhodnih Alpah; latenska kultura; megalitska kultura; kultura žarnih grobišč; kultura mostiščarjev; etn. ljudska kultura materialna, družbena in duhovna kultura posameznega ljudstva, naroda; lingv. jezikovna kultura gojenje, razvijanje knjižnega jezika; lastnost koga glede na obvladanje jezika ♪
  9.      kultúren  -rna -o prid., kultúrnejši (ú) nanašajoč se na kulturo: a) kulturni ostanki, spomeniki; kulturna dediščina; kulturno izročilo / kulturna žarišča / kulturni narodi; kulturna ljudstva / kulturni antropolog b) kulturni napredek; bogata kulturna preteklost, tradicija; kulturna zaostalost c) kulturne prvine, značilnosti; širiti kulturno obzorje / kulturni boj; kulturni stiki; kulturna ustvarjalnost; plodno kulturno sodelovanje med državami / kulturno področje / referent za kulturna vprašanja č) pomemben kulturni dogodek; prireditev s pestrim kulturnim sporedom; publ. o tem je bila obveščena vsa kulturna javnost / kulturni delavec kdor se (poklicno) ukvarja s kulturno dejavnostjo; prireditev bo v kulturnem domu; kulturni praznik / podpisati kulturno konvencijo; kulturna kritika in publicistika; pripraviti kulturno oddajo, reportažo oddajo, reportažo o kulturni problematiki; kulturne organizacije in ustanove; urednik kulturne strani strani v časopisu, reviji, namenjene obravnavanju kulturne problematike d) prizadevati si za zdrave, kulturnejše odnose med ljudmi; je zelo kulturen; kulturno obnašanje / kulturno razvedrilo / kulturen prevoz potnikov; v tem lokalu je kulturna postrežba ◊ bot. kulturna rastlina s človekovim namernim izborom vzgojena rastlina kultúrno prisl.: kulturno delovati; biti kulturno postrežen ♪
  10.      kupónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kupon: kuponski sistem / kuponski listek ♪
  11.      kuriálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kurijo: kurialni poslanci / kurialni volilni sistem ♪
  12.      kúrija  -e ž (ú) 1. v stari Avstriji volilna skupina za državni ali deželni zbor, temelječa na družbenih razredih: veleposestniška kurija / volitve po kurijah 2. rel. rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj: preureditev kurije / (rimska) kurija ◊ zgod. kurija pri starih Rimljanih skupnost več gensov ♪
  13.      kúrva 1 -e ž (ȗ) knjiž., redko krivulja, vijuga: risati kurve / kurva temperature je padla ♪
  14.      kúžnost  -i ž (ú) med. sposobnost za okužitev: v tem stadiju bolezni je kužnost največja; proučevati kužnost tifusa ♪
  15.      kvadrát  -a m (ȃ) 1. geom. četverokotnik z enakimi stranicami in enakimi koti: narisati kvadrat; tloris ima obliko kvadrata; izračunati obseg, ploščino kvadrata 2. kar je po obliki podobno temu liku: vpisati v prvi kvadrat; kvadrati in krogi / na listu so bili različni kvadrati / v kvadrat pristrižena brada 3. mat. druga potenca števila: izračunati kvadrat / vzgon raste s kvadratom hitrosti / x na kvadrat [x2] ∙ pog., ekspr. ta človek je sumljiv na kvadrat zelo, izredno ♪
  16.      kvalificíranje  -a s (ȋ) glagolnik od kvalificirati: sistematično kvalificiranje delovne sile / pojavljajo se nasprotja o kvalificiranju take komisije ♪
  17.      kvánta  -e ž (ȃ) 1. ekspr. prostaška, nespodobna šala: rad pripoveduje kvante; naslajati se ob kvantah; gostilniška, grda kvanta / nehaj že s svojimi kvantami // zastar. prostaška, nespodobna pesem: brunda, poje umazano kvanto 2. redko izmišljotina, čenča: ne verjemi tem kvantam; za kvante se ne meni ♪
  18.      kvantitatíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kvantiteto: kvantitativne in kvalitativne razlike / kvantitativni odnosi med predmeti ◊ kem. kvantitativna analiza postopek, pri katerem se s kemičnimi reakcijami ugotavlja procentualna količina sestavin kake snovi; lit. kvantitativni metrični sistem kvantitatívno prisl.: kvantitativno dobra prehrana ♪
  19.      kvár  -a m (ȃ) 1. kvarjenje: v tem prostoru so živila izpostavljena kvaru; prišlo je do hitrega kvara moke / obvarovati mladino pred kvarom 2. star. škoda: kvar mora poravnati / drug drugemu delata kvar // okvara: na električnem daljnovodu je nastal kvar ♪
  20.      kvár  -i in -í ž (ȃ) star. škoda: s tem je napravil mnogo kvari / to mu je v moralno kvar ♪
  21.      kvázistrokovnják  -a m (ȃ-á) ekspr. kdor v resnici ni strokovnjak, čeprav se kot tak kaže: ne verjamem tem kvazistrokovnjakom ♪
  22.      kvít  prisl. (ȋ) pog. brez dolga, brez obveznosti, na čistem: vračam ti, zdaj sva kvit ♪
  23.      kvíz  -a m (ȋ) tekmovanje, na katerem morajo udeleženci odgovarjati na vprašanja, navadno iz določenih tem: nastopati v kvizu / mladinski kviz; neskl. pril.: kviz oddaje ♪
  24.      labílen  -lna -o prid. (ȋ) ki se zelo lahko, hitro menja; nestalen, neuravnovešen: labilen temperament; labilno duševno stanje; labilno zdravje / cene so labilne / ona je čustveno labilna / biti labilna osebnost // nestabilen, majav: kanu je labilen ◊ fiz. labilna lega ravnovesna lega, pri kateri je težišče telesa v najvišji možni legi; kem. labilna spojina spojina, ki že pri manjših zunanjih vplivih spremeni sestavo; meteor. labilno ozračje ozračje, v katerem nastajajo vzponski tokovi, ki lahko povzročajo nevihte ♪
  25.      labirínt  -a m (ȋ) kraj, kjer se zablodi, blodnjak: tavati po labirintu; zaiti v labirintu; najti izhod iz labirinta; ekspr. ti hodniki so pravi labirint / ekspr. gozdni labirint; pren., ekspr. labirinti človeške duše // ekspr., z rodilnikom velika neurejena množina: labirint stopnišč in temnih hodnikov / knjiž.: labirint fraz; cel labirint laži in krivic ◊ anat. labirint del notranjega ušesa s polkrožnimi kanali in polžem, blodišče; koščeni labirint koščena, zunanja plast labirinta; kožnati labirint mehka, notranja plast labirinta; arheol. labirint zamotan sistem hodnikov in prostorov v stavbah na Kreti in v Egiptu ♪

   1.593 1.618 1.643 1.668 1.693 1.718 1.743 1.768 1.793 1.818  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA