Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tem (1.601-1.625)


  1.      kontradiktóren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kontradikcijo; protisloven: kontradiktorna izraza; njuni trditvi sta kontradiktorni ♦ filoz. kontradiktorna pojma pojma, izmed katerih eden izključuje, zanika veljavnost drugega, protislovna pojma; kontradiktorni sodbi sodbi, izmed katerih ena izključuje, zanika veljavnost druge, protislovni sodbi; jur. kontradiktorni postopek sodni postopek, ki se vodi v obliki spora med dvema strankama pred sodiščem, ki odloča o tem sporu; kontradiktorna sodba sodba, s katero sodišče odloči o spornem predmetu na podlagi gradiva in nasprotujočih si predlogov obeh strank, dvostranska sodba; kontradiktorni stranki tožnik in toženec v pravdnem postopku ♪
  2.      kontrahíranje  -a s (ȋ) glagolnik od kontrahirati: sistem kontrahiranja / kontrahiranje krompirja ♪
  3.      kontrapúnkt  -a m (ȗ) 1. muz. kompozicijska tehnika vodenja in kombiniranja dveh ali več samostojnih glasov: obvladanje harmonije in kontrapunkta / aleatorični kontrapunkt // nauk o tem: poučuje kontrapunkt // vsak od glasov polifonske skladbe: kontrapunkti se v skladbi neprestano prepletajo 2. knjiž. kar predstavlja idejno, miselno, vsebinsko nasprotje: njegov junak je sentenčno poudarjeni kontrapunkt; kontrapunkt med dvema dejanjema v isti sliki / ekspr. kontrapunkt življenja ♪
  4.      kontrást  -a m (ȃ) kar se v čem bistvenem popolnoma razlikuje od drugega, nasprotje: v delu so izraženi močni kontrasti; scena je polna kontrastov; omiliti kontraste / kontrast med lažjo in resnico / v njegovi poeziji nastopa tema kot kontrast (k) luči / biti v kontrastu s čim / črno-beli kontrasti na portretu; močni kontrasti svetlobe in sence / barvni kontrasti // ekspr., navadno s prilastkom kdor je (bistveno) drugačen: sin je pravi kontrast svojega očeta ◊ fot. kontrast izrazita razlika med črnim in belim, med svetlim in temnim na negativu, pozitivu; med. kontrast snov, ki ne prepušča rentgenskih žarkov; muz. učinek agogičnih kontrastov ♪
  5.      kontrastíranje  -a s (ȋ) glagolnik od kontrastirati: težnja po kontrastiranju / kontrastiranje med temnimi in svetlimi liki ♪
  6.      kontrástnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost kontrastnega, nasprotnost: kontrastnost tonov / tudi v tem ciklu prevladuje čustvena kontrastnost ♪
  7.      konvéksen  -sna -o prid. (ẹ̑) izbočen, izbokel: zrcalo je konveksno / konveksne ploskve ♦ fiz. konveksne ali zbiralne leče leče, ki so ob robu tanjše kot na sredini; geom. konveksni kot kot, večji od 180° in manjši od 360°; konveksna funkcija funkcija, katere slika je glede na koordinatni sistem konveksna ♪
  8.      konvéncija  -e ž (ẹ́) 1. dogovor, sporazum, zlasti med državami, ustanovami, podjetji, pogodba: podpisati konvencijo / skleniti konvencijo / temeljiti na konvenciji; držati se mednarodnih konvencij; konvencija o prepovedi nuklearnega orožja / družbena konvencija; podpisali so kulturno konvencijo med obema državama ♦ jur. haaške konvencije meddržavni dogovori, zlasti o vojnem in nevtralnostnem pravu iz leta 1899 in 1907; konzularna konvencija ki ureja zlasti poslovanje konzulov; ženevske konvencije meddržavni dogovori, zlasti o zaščiti Rdečega križa iz leta 1864, 1906 in 1929; ptt meddržavna poštna konvencija 2. nav. mn., knjiž., navadno s prilastkom ustaljene navade, (družbene) norme: otresti se togih konvencij; je proti konvencijam meščanske družbe 3. v ameriškem okolju zbor(ovanje), skupščina: na svoji konvenciji so se odločili za nove akcije / demokratska konvencija; končati konvencijo republikanske stranke ♪
  9.      konvencionálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki se drži ustaljenih, splošno veljavnih norm, pravil: piše konvencionalne scenarije; konvencionalna simbolika / bila je strogo konvencionalna / konvencionalna oborožitev; pren., knjiž. prenehati hoče s tem svojim konvencionalnim življenjem // nav. ekspr. ki se rabi za določene prilike, običajen: po nekaj konvencionalnih besedah je sedel / pomagala si je s konvencionalno lažjo 2. knjiž. dogovorjen, dogovoren: konvencionalna zemljepisna znamenja konvencionálno prisl.: konvencionalno upodobljen ♪
  10.      konvencionalízem  -zma m (ȋ) nav. ekspr. težnja držati se ustaljenih, splošno veljavnih norm, pravil: odklanja rutinerstvo in konvencionalizem / konvencionalizem družbe ◊ filoz. konvencionalizem v idealističnih filozofijah filozofska smer, ki trdi, da vse znanstvene teorije temeljijo na dogovoru ♪
  11.      konverzacíjski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na konverzacijo: konverzacijski krožek; hodi h konverzacijskim uram / prijetni konverzacijski večeri ♦ lit. konverzacijska drama drama, v kateri se dogajanje razvija v izrazitem pogovoru dveh ali več oseb; šol. konverzacijska metoda metoda učenja tujih jezikov s pomočjo konverzacije 2. v zvezi konverzacijski leksikon leksikon: kupil si je nemški konverzacijski leksikon ♪
  12.      konzílij  -a m (í) 1. med. posvet dveh ali več zdravnikov glede diagnoze in zdravljenja bolnika: pogosto so ga klicali na konzilij / zdravniški konzilij je ugotovil, da se je kost dobro zarasla zdravniki na tem posvetu 2. knjiž. pomemben sestanek, zborovanje: konzilij profesorjev ♪
  13.      konzonantízem  -zma m (ȋ) lingv. sistem soglasnikov: konzonantizem in vokalizem // nauk o tem ♪
  14.      konzultácija  -e ž (á) 1. strokovni pogovor o kaki stvari, problemu, posvet: h konzultaciji so povabili še znanega specialista; konzultacije o vzgojnih zadevah // knjiž. vprašanje za (na)svet, strokovno mnenje: konzultacija volivcev 2. šol. pogovor o določeni temi zaradi dobivanja napotkov, izpopolnjevanja znanja na višji stopnji šolanja: tedenske konzultacije ♪
  15.      koordináta  -e ž (ȃ) 1. geom. vsak od treh ali več podatkov, ki skupaj določajo lego točke v koordinatnem sistemu: napisati koordinate točke / kartezična koordinata v kartezičnem koordinatnem sistemu; polarna koordinata v polarnem koordinatnem sistemu; pren., knjiž. življenje prikazuje v koordinatah časa in prostora ♦ geogr. (geografski) koordinati geografska dolžina in širina kake točke na zemeljskem površju 2. publ., s prilastkom kar določa odvisnost česa od določenega položaja: gre za politične in časovne koordinate tega zasedanja ♪
  16.      koordináten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na koordinato: koordinatna mreža na milimetrskem papirju / koordinatni sistem sistem za določanje lege točke v ravnini, prostoru; polarni koordinatni sistem koordinatni sistem, v katerem je lega točke določena z razdaljo od koordinatnega izhodišča in naklonskimi koti; pravokotni koordinatni sistem koordinatni sistem z med seboj pravokotnimi koordinatnimi osmi; prostorski koordinatni sistem; ravninski koordinatni sistem koordinatni sistem za določanje lege točke v ravnini; koordinatna os premica v koordinatnem sistemu, na katero se nanašajo koordinate; koordinatna ravnina ravnina, ki jo določata koordinatni osi; koordinatno izhodišče; pren., knjiž. njegova dela so ujeta v koordinatni sistem družbene abscise in duhovne ordinate ● žarg., geom. koordinatni križ koordinatni sistem ◊ teh. koordinatni stikalnik električna naprava za vzpostavljanje zvez med priključki, ki so razporejeni v med seboj pravokotnih vrstah ♪
  17.      koordinírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati, da kaj poteka, postaja urejeno, skladno, usklajevati: koordinirati delo posameznikov / koordinirati in usmerjati investicijske programe / koordinirati razlage sistemizirati koordiníran -a -o: dogovorili so se za koordiniran nastop na tujih tržiščih ♦ jur. koordinirani ali prirejeni organi upravni organi enake stopnje iste ali istovrstne družbene politične skupnosti; med. koordinirani gibi usklajeni gibi; prisl.: delati koordinirano ♪
  18.      kòp  kópa m (ȍ ọ́) 1. mont., v zvezi dnevni kop kraj, prostor na površini zemlje, kjer se koplje ruda: odprli so nove dnevne kope / kopati premog na dnevnem kopu; kopanje železove rude v dnevnih kopih // tako pridobivanje rude: na tem kraju imajo samo dnevni kop / naprave za dnevni kop / pridobivanje premoga z dnevnim, površinskim kopom 2. redko kopanje, izkopavanje: moral je plačati kop in vožnjo / kop je bil zelo velik izkop ♪
  19.      kopánja  -e ž (á) 1. nar. vzhodno podolgovata, navadno lesena posoda za krmljenje, napajanje živine; korito: živina je jedla iz kopanje; koruzo je stresla v kopanjo // večja podolgovata, navadno zidana posoda na prostem za vodo: prala je v kopanji 2. redko kopalna kad: vlegel se je v pločevinasto kopanjo, da bi se skopal ◊ alp. plitvejša, na spodnjem koncu bolj ali manj zaprta vdolbina, nastala zaradi delovanja vode ♪
  20.      kopíto  -a s (í) 1. rožena kožna tvorba na koncu prstov nekaterih sesalcev: konj je grizel in bíl s kopiti ob tla; drobljivo kopito / konjsko kopito / kopita udarjajo po tlaku podkve na kopitih; klopotanje, peketanje kopit ♦ vet. obrezati kopito z nožem odstraniti odvečno kopitno roževino; zool. konjsko morsko kopito školjka z lupino, znotraj podobno konjskemu kopitu, Spondylus gaederopus 2. spodnjemu delu noge podobna, navadno lesena priprava za izdelovanje, oblikovanje obuval: kopita za veliko stopalo ni imel / dati čevlje na kopito v čevlje dati kopito, da bi se razširili / čevljarsko kopito // ekspr., v prislovni rabi v zvezi s po izraža, da ima kaj ustaljeno ali pogosto se ponavljajočo obliko: predava po enem kopitu; vse gre po istem, starem kopitu 3. leseni, navadno razširjeni del strelnega orožja: udaril ga je s kopitom / puškino kopito ● ekspr. naš oče je človek starega kopita v vsem se drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov; ekspr. odkar se je vrnil, ni več prijel za kopito ni več čevljaril; ekspr. poberi šila in kopita in pojdi vzemi vse svoje stvari in odidi ♪
  21.      koráčen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na korak ali korakanje: koračni ritem / koračne vaje s petjem ♦ šport. koračna stoja stoja, pri kateri je teža telesa enakomerno porazdeljena na obe razmaknjeni nogi ♪
  22.      korájžiti  -im nedov. (á ȃ) knjiž. spodbujati, opogumljati: le popij! jo je korajžila / korajžil je sina korájžiti se delati se pogumnega: korajžila se je, celo smejati se je hotela / ekspr. korajži se, da je vse sam naredil hvali se, baha se / tema je bila in vso pot se je korajžil hrabril ♪
  23.      koralíšče  -a s (í) kraj, kjer nabirajo (prave) korale: morje je na tistem koncu polno korališč in morskih čeri ♪
  24.      korán  in kóran -a m (ȃ; ọ̑) temeljna knjiga muslimanske vere: brati koran; tako piše v koranu ♪
  25.      kòreferát  -a m (ȍ-ȃ) krajši referat, ki obravnava isto temo kot glavni referat in jo dopolnjuje: v svojem koreferatu je podal konkretne predloge za rešitev problema; sledili so referati in koreferati ♪

   1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA