Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tem (151-175)



  1.      sistemátika  -e ž (á) urejenost, načrtnost, premišljenost: v delu se kaže precejšnja sistematika; znanstvena sistematika / sistematika stila ♦ biol. veda, ki se ukvarja z opisom, poimenovanjem in razvrščanjem rastlin, živali v sistematske kategorije
  2.      sistematizácija  -e ž (á) ureditev, razvrstitev po določenem sistemu, v določene sisteme: sistematizacija dejstev, gradiva / znanstvena sistematizacija slovenske književnosti / sistematizacija znanja ∙ sistematizacija delovnega mesta sistemizacija
  3.      sistematizíranje  -a s () glagolnik od sistematizirati: sistematiziranje podatkov / sistematiziranje znanja
  4.      sistematizírati  -am dov. in nedov. () urediti, razvrstiti po določenem sistemu, v določene sisteme: zbrati in sistematizirati gradivo / sistematizirati znanje ∙ sistematizirati delovno mesto sistemizirati sistematizíran -a -o: sistematizirana literatura
  5.      sistemátski  -a -o prid. () nanašajoč se na sistematiko ali sistem: sistematske enote / sistematsko zbiranje gradiva sistematičnobiol. sistematska kategorija rastlinstva in živalstva enota v sistemu rastlinstva in živalstva glede na določeno lastnost ali razvojno stopnjo sistemátsko prisl.: sistematsko urediti podatke
  6.      sistémen  -mna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sistem: sistemne značilnosti / sistemno reševanje vprašanj sistemsko
  7.      sistemizácija  -e ž (á) ureditev, razvrstitev po določenem sistemu, v določene sisteme: sistemizacija gradiva / sistemizacija učenčevega znanja / sistemizacija delovnega mesta
  8.      sistemizíranje  -a s () glagolnik od sistemizirati: sistemiziranje gradiva / sistemiziranje delovnih mest
  9.      sistemizírati  -am dov. in nedov. () 1. urediti, razvrstiti po določenem sistemu, v določene sisteme: sistemizirati podatke, ugotovitve / sistemizirati znanje 2. navadno v zvezi z delovno mesto ustanoviti in razporediti: sistemizirati delovno mesto / sistemizirati dela in naloge sistemizíran -a -o: sistemizirano delovno mesto
  10.      sistémski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sistem: sistemske značilnosti / sistemsko reševanje problemov / razvrstitev živali v sistemske enote v sistematske enoteelektr. sistemski podatki podatki, ki omogočajo obdelavo uporabnikovih programov v računalniškem sistemu; jur. sistemska rešitev rešitev v zakonodaji zaradi enotnosti pravnega sistema sistémsko prisl.: sistemsko združevati
  11.      sistémskost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost sistemskega: v delu se kaže sistemskost / sistemskost rešitve
  12.      sòutemeljítelj  -a m (-) kdor je skupaj s kom utemeljitelj česa: bil je neodvisen soutemeljitelj eksperimentalne psihologije
  13.      stemnéti  -ím [tǝm] dov., stemin stèmni (ẹ́ í) knjiž. potemneti: nebo je stemnelo / sonce je stemnelo
  14.      stemnítev  -tve [tǝm] ž () glagolnik od stemniti se: do stemnitve so prišli v vas
  15.      stemníti se  -ím se [tǝm] dov., stemnì se in stèmni se; stèmnil se ( í) 1. postati temen: nebo se stemni / brezoseb. nenadoma se je stemnilo ∙ ekspr. pred očmi se mu je stemnilo zaradi slabosti, razburjenja se mu je zdelo, da nič ne vidi 2. knjiž. postati mrk, neprijazen: obraz se mu stemni, ko ga zagleda; pogledi vseh so se ob tem prizoru stemnili
  16.      súbsistém  -a m (-ẹ̑) knjiž. sistem v okviru večjega sistema; podsistem: proučevati subsisteme / subsistem rakete
  17.      štemáti  -ám [tǝm] nedov.) star. ceniti: že od nekdaj ga je zelo štemal ∙ star. naj vedo, da jo štemam imam rad, ljubim štemáti se biti domišljav, prevzeten: nikar se tako ne štemaj zaradi tega štemán -a -o: kako je ta človek šteman; prisl.: štemano se držati
  18.      štêmpelj  -plja m (é) 1. nižje pog. žig, pečat: na pogodbo so morali pritisniti še štempelj 2. zastar. kolek: kupiti štemplje za na prošnjo
  19.      štempíhar  -ja m () star. zelo močen človek: takle štempihar jih bo že ugnal
  20.      štempljáti  -ám dov. in nedov.) nižje pog. žigosati: štempljati dokument
  21.      tem  -a m (ọ́) pri primitivnih ljudstvih žival, rastlina, za katero se veruje, da je z določenim rodom, plemenom v sorodstveni zvezi: častiti toteme; imeti medveda za totem; rodovni totem // slika, kip te živali, rastline: zbirati indijanske toteme; lesen totem
  22.      totemístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na totemizem: totemistične svečanosti / totemistično verovanje
  23.      totemízem  -zma m () pri primitivnih ljudstvih vera v sorodstveno zvezo rodu, plemena z določeno živaljo, rastlino: keltski totemizem; ostanki totemizma v pravljicah; totemizem in animizem
  24.      temski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na totem: totemska žival; totemsko znamenje / totemski steber / totemska umetnost
  25.      utemeljênost  -i ž (é) lastnost, značilnost utemeljenega: idejna utemeljenost političnega gibanja; utemeljenost pritožbe, stroge sodbe / utemeljenost suma

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA