Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
tem (118-142)
- nèutemeljênost -i ž (ȅ-é) lastnost, značilnost neutemeljenega: neutemeljenost pritožbe, prošnje / dokazati neutemeljenost dvomov, mnenja ♪
- odtemnítev -tve [tǝm] ž (ȋ) film. postopek za ločevanje prizorov, pri katerem se iz popolne teme pokaže (naslednji) prizor: zatemnitev in odtemnitev ♪
- otémati -am tudi -ljem nedov. (ẹ̑) zastar. 1. reševati, varovati (pred čim): otemati koga lakote / žanjice so otemale žito bližajoči se nevihti / otemati pozabi 2. (s silo) jemati, odvzemati: otemali so jim hrano in živino ♪
- otemnéti -ím [tǝm] dov., otemnì in otèmni (ẹ́ í) 1. postati nekoliko temen: nebo je otemnelo // izgubiti močen sijaj, svetlobo: ob mrku sonce otemni; zjutraj zvezde otemnijo niso več vidne 2. knjiž. postati manj izrazit: njegova slava je otemnela 3. knjiž. postati mrk, neprijazen: obraz mu je otemnel ● knjiž. vsa okna v vasi so otemnela v nobeni hiši več ne gori luč; knjiž. um mu je otemnel postal je duševno bolan otemnèl in otemnél -éla -o: srebro, otemnelo od starosti ♪
- otemnévati -am [tǝm] nedov. (ẹ́) postajati nekoliko temen: nebo otemneva // izgubljati močen sijaj, svetlobo: luna otemneva ♪
- otemníti -ím [tǝm] dov., otemnì in otèmni; otèmnil (ȋ í) zastar. zatemniti: otemniti sobo / meglica je otemnila sonce / občutek krivde je otemnil veselje zmagovalca ∙ zastar. na plesu je otemnila vse druge bila je najlepša ♪
- otemnjeváti -újem [tǝm] nedov. (á ȗ) zastar. zatemnjevati: oblaček otemnjuje luno / nevednost jim je otemnjevala duha ♪
- pòdsistém -a m (ȍ-ẹ̑) sistem v okviru večjega sistema: proučil je vse podsisteme / podsistem rakete ♪
- pogóstem in po góstem prisl. (ọ̑ ) star. velikokrat, pogosto: piše nam precej pogostem ♪
- póltemà -è in póltèma -e [u̯tǝm] ž (ọ̑-ȁ ọ̑-ȅ; ọ̑-ǝ̀) ne popolna tema: ko se je oko privadilo polteme, je v kotu opazil zaboj / stopiti v poltemo ♪
- póltèmen tudi póltemèn -tèmna -o tudi -ó, stil. póltemán -mnà -ò [u̯tǝm] prid. (ọ̑-ǝ̀ ọ̑-ǝ̏ ọ̑-ǝ̀; ọ̑-ȃ ọ̑-ȁ) ki ni popolnoma temen: poltemen hodnik / poltemna očala póltemnó in póltèmno prisl., v povedni rabi: v sobi je poltemno ♪
- potém in potèm prisl. (ẹ̑; ȅ) l. 1. izraža, da se dejanje zgodi a) po krajšem ali daljšem presledku: kaj sta se potem pogovarjala, pa res ne vem; to ti bom že potem povedal; zdaj nimam časa, pridi potem; potem se več let nista srečala / dan potem je zbolel; kmalu potem je odšel; malo potem sem ga srečal na postaji / nesporazumov je bilo dosti prej in potem b) po predhodnem dejanju: šel je v službo, pa se je kmalu potem vrnil / domov je prišel šele potem, ko se je zmračilo 2. izraža vzročno-sklepalno razmerje: ljudje niso znali brati, kaj so jim potem pomagale knjige in časopisi; vse se draži, kako
naj potem človek kaj privarčuje 3. pog., z oslabljenim pomenom izraža nejevoljo, presenečenje, začudenje: doma ga ni. Kje pa je potem; kaj pa si potem; dobro, naj potem jaz vse naredim / elipt.: in kaj potem; pa kaj potem; pa potem 4. v vezalnem priredju izraža dejanje, ki sledi predhodnemu a) v času: premisli, potem govori; najprej je obljubljal, potem pa se je premislil; prej je bil kmet, potem pa je študiral; sprva je pela potiho, potem pa čedalje glasneje b) v kraju: sprevod je šel čez most, potem pa na levo; do Logatca se pelješ z vlakom, potem pa z avtobusom II. v vezniški rabi 1. pri naštevanju za izražanje obstajanja česa poleg že povedanega: jedli
so juho, potem pečenko, nazadnje potico; cveti vseh barv: škrlatno rdeči, potem modri, potem rumeni, potem mešanica vseh odtenkov / ekspr. on je najprej direktor, potem dolgo nič, potem šele človek // navadno okrepljen za dodajanje: v sobi visi bratova slika, potem še očetova in materina; mož je že star, potem tudi malo naglušen 2. za izražanje a) vzročno-posledičnega razmerja: kupcev je malo. Potem bo sejem slab b) vzročno-sklepalnega razmerja: no, tudi vidva sta prišla, potem nas je že deset c) navadno v podredju pogojno-posledičnega razmerja: če si moker, potem se preobleci; če je to res, potem bo hudo; če nima prič, (potem) bo imel veliko sitnosti / plačaj,
potem te ne bomo tožili / ekspr. kaj potem, če ni bogata, da je le pridna // ekspr. za izražanje nasprotja s pričakovanim: tako sem slišal, potem pa ne vem, če je res; in potem se še najdejo ljudje, ki ga zagovarjajo 3. v časovnih odvisnih stavkih, v zvezi potem ko za izražanje, da se dejanje odvisnega stavka zgodi pred dejanjem v nadrednem: potem ko je prišel domov, je pisal dolgo v noč; potem ko bo nehal brati, ga pokliči / privezali so ga na kol, potem ko so ga skoraj do golega slekli; prim. ta ♪
- pótem predl. (ọ̑) zastar., z rodilnikom z, po: njegove pesmi so se širile potem prepisovanja; prim. pot m ♪
- Potemkinov in Potjómkinov -a -o [prva oblika -tém- in -tjóm-] prid. (ẹ̑; ọ̑) knjiž., v zvezi Potemkinove vasi kar je narejeno, prikazano, da se ustvari lažen pozitiven vtis: to so samo Potemkinove vasi ♪
- potemnélost -i [tǝm] ž (ẹ́) lastnost, značilnost potemnelega: potemnelost kože, lesa ♪
- potemnéti -ím [tǝm] dov., potemnì in potèmni (ẹ́ í) 1. postati nekoliko temen: koža na soncu potemni; svetli lasje kasneje potemnijo; nebo je hitro potemnelo; v dimu stene potemnijo / oči so ji potemnele od žalosti // izgubiti močen sijaj, svetlobo: ob mrku sonce potemni; zjutraj zvezde potemnijo niso več vidne / svetloba potemni; pren. njena lepa skrivnost bi potemnela, če bi zanjo vedeli drugi 2. knjiž. postati manj izrazit: slava, sloves sčasoma potemni 3. knjiž. postati mrk, neprijazen: od jeze je potemnel / potemneti v
obraz / obraz mu je potemnel, ko je to slišal potemnèl in potemnél -éla -o: pod potemnelim stropom visi svetilka; stol iz potemnele hrastovine; potemnela vera v uspeh ♪
- potemnévati -am [tǝm] nedov. (ẹ́) postajati nekoliko temen: nebo potemneva ∙ sonce vzhaja in zarja potemneva postaja manj vidna ♪
- potemnítev -tve [tǝm] ž (ȋ) glagolnik od potemneti ali potemniti: živali se ob nenadni potemnitvi zaradi mrka vznemirijo; potemnitev lune / potemnitev obrvi ♪
- potemníti -ím [tǝm] dov., potemnì in potèmni; potèmnil (ȋ í) 1. narediti kaj (bolj) temno: lak včasih potemni naravno barvo lesa; puh mu je potemnil lica; senca je padla na obraz in ga potemnila; nebo se je potemnilo; potemniti si trepalnice 2. narediti, da kaj izgubi močen sijaj, svetlobo: meglice so potemnile sonce; sonce se je potemnilo; pren. ta dogodek ne bo potemnil igralčeve podobe 3. knjiž. narediti kaj mrko, neprijazno: nejevolja mu je potemnila obraz; obraz se mu je potemnil potemnjèn -êna -o: potemnjen zlat okvir; dekle s potemnjenimi obrvmi ♪
- potempljáti -ám dov. (á ȃ) narediti, obnoviti sprednji, širši del podplata: potempljati čevlje ♪
- potemtákem prisl. (á) knjiž. 1. izraža vzročno-sklepalno razmerje; potem, torej: vse se draži, kako naj potemtakem revež živi / živine ne redite, čemu imate potemtakem toliko travnikov 2. v vezniški rabi za izražanje a) vzročno-posledičnega razmerja: živine je malo. Potemtakem se ni čuditi, če je meso drago b) vzročno-sklepalnega razmerja: ker so ga z delom preoblagali, jim je dejal: Potemtakem mislite, da sem iz železa ♪
- predtém in predtèm in pred tém in pred tèm prisl. (ẹ̑; ȅ) prej: izid je bil prav tako negotov kakor predtem / še dan predtem sem ga srečal / danes je pesem vsakomur razumljiva, predtem pa so jo imeli za preveč modernistično; prim. ta ♪
- pretemà tudi pretèma [tǝm] prisl. (ȁ; ǝ̀) v povedni rabi preveč tema: pretema je že, da bi šel skozi gozd ♪
- pretèmen tudi pretemèn -tèmna -o tudi -ó, stil. pretemán -mnà -ò [tǝm] prid. (ǝ̀ ǝ̏ ǝ̀; ȃ ȁ) 1. preveč temen: pretemna barva; pretemna obleka / pretemna noč ∙ ekspr. prikazati kaj s pretemnimi barvami preveč negativno 2. ekspr. zelo temen: všeč so mu njene pretemne oči / temna pretemna je noč pretemnó in pretèmno prisl.: pretemno se oblači / v povedni rabi pretemno je, da bi kaj videl ♪
- rítem -tma m (í) 1. enakomerno, urejeno pojavljanje značilnih elementov v delovanju, poteku česa: motiti ritem; biološki ritem pri človeku, v naravi; srčni ritem; ritem dihanja, hoje, plesa, valovanja; čut za ritem / ritem rok pri delu; utrujajoči ritem strojev / ritem letnih časov; ritem poskokov / držati ritem; priti v ritem / skakati, veslati v ritmu; noč in dan si sledita v stalnem ritmu // potek, dogajanje česa glede na pogostnost, način pojavljanja teh elementov: deklamacija je prešla v hitrejši ritem; počasen, poskočen ritem; ritem stavka / ritem današnjega življenja se mu zdi prehiter // hitrost poteka, dogajanja česa: ritem dela, rasti, razvoja / živahen južnjaški ritem mesta / publ.: narkomanija se širi z ritmom, ki zahteva odločno ukrepanje; z oslabljenim pomenom potekati v hitrem ritmu hitro 2. publ. enakomerno pojavljanje vidnih elementov česa: ritem oblik; ritem okenskih odprtin na pročelju 3. muz. glasbena prvina, ki temelji na odnosih tonov glede na trajanje in poudarek: na koncu skladbe se ritem spremeni; melodija, harmonija in ritem / plesni ritem; sinkopirani ritem / udarjati ritem // skupina tonov, sestavljena glede na trajanje in poudarek: ritmi črnske glasbe / dvodelni, trodelni ritem; jazzovski ritem; ritem sambe, tanga, valčka / napisati skladbo v ritmu polke ∙ publ. ljubitelji modernih ritmov skladb zabavne glasbe z izrazitim ritmom 4. lit. urejeno pojavljanje poudarjenih in nepoudarjenih ali dolgih in kratkih zlogov glede na pomensko vrednost besed v stavku: verzni ritem; ritem pesmi; ritem in metrum / jambski ritem; rastoči ritem pri katerem so poudarki na koncu govorne enote; svobodni ritem pri katerem ni stalnih poudarkov; vezani ritem pri katerem so poudarki stalni ♪
1 18 43 68 93 118 143 168 193 218