Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tem (101-125)


  1.      kontemplatívnost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost kontemplativnega: kontemplativnost njihove estetike / bil je nagnjen h kontemplativnosti in opazovanju ♪
  2.      krizantéma  -e ž (ẹ̑) okrasna jesenska rastlina s širokimi koški in velikimi raznobarvnimi cveti: grobovi so bili okrašeni s krizantemami; bele krizanteme ♪
  3.      logarítem  -tma m (í) mat. količina, ki jo določujeta numerus in logaritemska osnova: izračunati, poiskati logaritem / naravni ali Neperjev logaritem z osnovo e; navadni ali Briggsov logaritem z osnovo 10; karakteristika logaritma celoštevilski del logaritma; osnova ali baza logaritma število, ki je osnova logaritemskega sistema // mn., žarg. logaritemske tablice, logaritmovnik: posodi mi logaritme ♪
  4.      logarítemski  -a -o [tǝm] prid. (í) nanašajoč se na logaritem: logaritemsko računanje / logaritemska enačba enačba, v kateri nastopa neznanka v logaritmandu; logaritemska funkcija funkcija, v kateri nastopa spremenljivka v logaritmandu; logaritemska baza, osnova število, na katerem temelji logaritemski sistem; logaritemska mreža funkcijska mreža, ki temelji na dveh logaritemskih skalah; logaritemska skala skala, ki temelji na logaritemski funkciji; logaritemska tabela tabela, v kateri so navedena števila in njihovi logaritmi; logaritemske tablice knjiga z logaritemskimi tabelami; logaritemsko računalo ravnilu podobna priprava za računanje, temelječa na logaritmih ♦ teh. logaritemski papir papir z logaritemsko mrežo ♪
  5.      matemátičarka  -e ž (á) strokovnjakinja za matematiko: slavna matematičarka ♪
  6.      matemátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na matematiko: matematični obrazec, simbol, zakon; matematično pravilo, sklepanje / matematična razprava / matematična jasnost, natančnost; matematično-statistične metode / rešiti matematično nalogo / knjiž. izražati se v matematičnem jeziku / ekspr. svoje delo opravlja z matematično doslednostjo zelo natančno ◊ filoz. matematična logika logika, ki proučuje formalne pogoje, pri katerih eni povedni stavki izhajajo iz drugih; fiz. matematično nihalo nihalo iz majhnega telesa in lahke vrvice; lingv. matematična lingvistika jezikoslovje, ki uporablja načela in metode matematike; mat. matematični dokazi dokazi, pri katerih se uporabljajo matematične metode; matematični izraz števila, povezana z računskimi znaki; matematična analiza analiza z matematičnimi sredstvi; matematična formula matemátično prisl.: matematično dokazati; biti matematično natančen; sam.: žarg. danes smo pisali matematično matematično šolsko nalogo ♪
  7.      matemátik  -a m (á) strokovnjak za matematiko: slaven matematik / gimnazija je razpisala mesto matematika / žarg., šol. najboljši matematik v razredu ♪
  8.      matemátika  -e ž (á) 1. veda o lastnostih količin in prostorov: razvoj matematike; inštitut za matematiko / naslednjo uro bo matematika; profesor matematike; ocena iz matematike / žarg., šol. nova matematika ob spremembi poučevanja tega predmeta v osnovni šoli leta 1971 matematika, obravnavana s stališča teorije množic 2. ekspr., s prilastkom kar pokaže ekonomičnost, smiselnost česa: volilna, zavarovalna, življenjska matematika ● ekspr. to je višja matematika izraža, da je kaj težko razložiti, razumeti ◊ mat. elementarna ali nižja matematika osnovni pojmi računstva in geometrije; gospodarska matematika ki proučuje gospodarske pojave; teoretična matematika ki raziskuje abstraktne matematične zakonitosti; višja matematika ki se obravnava na visokih šolah ♪
  9.      matemátikarica  -e ž (á) strokovnjakinja za matematiko: slavna matematikarica / pog. matematikarica je dala veliko naloge predavateljica matematike ♪
  10.      matematizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. uvajati matematična načela, metode v kaj: matematizirati kako vedo ♪
  11.      medtém  in medtèm prisl. (ẹ̑; ȅ) izraža, da se dejanje v enem stavku dogaja, zgodi v istem času kakor dejanje v drugem stavku: malo posedi, jaz pa bom medtem skuhala kavo; dolgo te ni bilo, medtem se je marsikaj spremenilo medtém ko in medtèm ko vez., v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v odvisnem stavku dogaja ob istem času kakor dejanje v nadrednem stavku: medtem ko ga oblači, mu daje zadnje nasvete // za poudarjanje nasprotja, različnosti med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka: oni dobijo bel kruh, medtem ko mi samo črnega / publ.: medtem ko je lani razstavljalo devet držav, jih bo letos trideset; avstrijski nacionalizem je pomagal nemštvu, medtem ko je slovanske narode zatiral slovanske narode pa zatiral ♪
  12.      metempsihóza  -e ž (ọ̑) zlasti v brahmanizmu, budizmu in pitagorejstvu prehod duše po smrti v drugo telo, živalsko ali človeško; preseljevanje duš: vera v metempsihozo ♪
  13.      nèsistemátičen  -čna -o prid. (ȅ-á) ki ni sistematičen: nesistematično delo / veliko so jim pojasnili tudi slučajni, nesistematični podatki nesistematično zbrani nèsistemátično prisl.: nesistematično delati; nesistematično poučevati, vzgajati ♪
  14.      nèsistemátičnost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nesistematičnega: nesistematičnost dela zmanjšuje uspeh / nesistematičnost pri pouku je lahko zelo škodljiva ♪
  15.      nèsistemizíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) jur. ki ni sistemiziran: nesistemizirano delovno mesto ♪
  16.      nètemeljít  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni temeljit: netemeljito opravljanje dela ♪
  17.      nèutemeljèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni utemeljen: neutemeljena pritožba, prošnja / neutemeljen strah; neutemeljene govorice, izjave / psihološko neutemeljeno dejanje nèutemeljêno prisl.: neutemeljeno obtoževati ♪
  18.      nèutemeljênost  -i ž (ȅ-é) lastnost, značilnost neutemeljenega: neutemeljenost pritožbe, prošnje / dokazati neutemeljenost dvomov, mnenja ♪
  19.      odtemnítev  -tve [tǝm] ž (ȋ) film. postopek za ločevanje prizorov, pri katerem se iz popolne teme pokaže (naslednji) prizor: zatemnitev in odtemnitev ♪
  20.      otémati  -am tudi -ljem nedov. (ẹ̑) zastar. 1. reševati, varovati (pred čim): otemati koga lakote / žanjice so otemale žito bližajoči se nevihti / otemati pozabi 2. (s silo) jemati, odvzemati: otemali so jim hrano in živino ♪
  21.      otemnéti  -ím [tǝm] dov., otemnì in otèmni (ẹ́ í) 1. postati nekoliko temen: nebo je otemnelo // izgubiti močen sijaj, svetlobo: ob mrku sonce otemni; zjutraj zvezde otemnijo niso več vidne 2. knjiž. postati manj izrazit: njegova slava je otemnela 3. knjiž. postati mrk, neprijazen: obraz mu je otemnel ● knjiž. vsa okna v vasi so otemnela v nobeni hiši več ne gori luč; knjiž. um mu je otemnel postal je duševno bolan otemnèl in otemnél -éla -o: srebro, otemnelo od starosti ♪
  22.      otemnévati  -am [tǝm] nedov. (ẹ́) postajati nekoliko temen: nebo otemneva // izgubljati močen sijaj, svetlobo: luna otemneva ♪
  23.      otemníti  -ím [tǝm] dov., otemnì in otèmni; otèmnil (ȋ í) zastar. zatemniti: otemniti sobo / meglica je otemnila sonce / občutek krivde je otemnil veselje zmagovalca ∙ zastar. na plesu je otemnila vse druge bila je najlepša ♪
  24.      otemnjeváti  -újem [tǝm] nedov. (á ȗ) zastar. zatemnjevati: oblaček otemnjuje luno / nevednost jim je otemnjevala duha ♪
  25.      pòdsistém  -a m (ȍ-ẹ̑) sistem v okviru večjega sistema: proučil je vse podsisteme / podsistem rakete ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA