Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tehnika (193)



  1.      téhnika  -e ž (ẹ́) 1. dejavnost, ki se ukvarja s konstruiranjem in izdelovanjem strojev, delovnih priprav, materialnih dobrin: dosežki, izdelki tehnike; ekspr. čuda tehnike; hiter razvoj tehnike // veda o tej dejavnosti: študirati tehniko; poznavanje osnov tehnike / predavati tehniko / pog. vpisati se na tehniko na tehnično fakulteto 2. izdelki te dejavnosti: prodajati tehniko / bela tehnika električni gospodinjski stroji 3. navadno s prilastkom strojna in druga oprema, potrebna za opravljanje kakega dela, dejavnosti: opremiti laboratorij z najsodobnejšo tehniko; zastarela tehnika / gradbena, poljedelska, raketna tehnika 4. urejen, ustaljen način, postopek opravljanja kakega dela, dejavnosti: izboljšati, obvladati tehniko; tehnika beljenja, učenja / fotografirati v barvni, črno-beli tehniki; slikarske tehnike / ekspr. svoje slikarstvo je degradiral na golo tehniko ♦ lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; tehnika retrospektive; muz. komponirati v dvanajsttonski tehniki; um. fresko tehnika 5. žarg., med obema vojnama in narodnoosvobodilnim bojem ilegalna organizacijska enota za opravljanje kake tehnične dejavnosti, zlasti tiskarske: v mestu je delovalo več tehnik / centralna tehnika pri centralnem organu Komunistične partije Slovenije; ciklostilna, dokumentarna tehnika; partijska, partizanska tehnika
  2.      ágrotéhnika  -e ž (-ẹ́) tehnična sredstva in metode dela z njimi v kmetijstvu in poljedelstvu: pospeševanje kmetijske proizvodnje z moderno agrotehniko
  3.      bíotéhnika  -e ž (-ẹ́) veda o uporabi tehnike pri gojenju organizmov: živinska biotehnika
  4.      birotéhnika  -e ž (ẹ́) adm. vse administrativno tehnično delo: prizadevanje za izboljšanje birotehnike // tehnični pripomočki in oprema za to delo
  5.      eléktrotéhnika  -e ž (ẹ̑-ẹ́) veda o uporabi električne energije v tehnične namene: študira elektrotehniko; fakulteta za elektrotehniko / inženir elektrotehnike // tehnika, ki izkorišča izsledke te vede: pomen elektrotehnike za celotno gospodarstvo
  6.      fótotéhnika  -e ž (ọ̑-ẹ́) fotografsko snemanje in razmnoževanje
  7.      galvanotéhnika  -e ž (ẹ́) teh. elektrolitsko prekrivanje predmetov s kovinsko plastjo
  8.      géotéhnika  -e ž (ẹ̑-ẹ́) veda, ki proučuje tla kot osnovo za gradnjo objektov
  9.      héliotéhnika  -e ž (ẹ̑-ẹ́) tehnika, ki izkorišča sončno energijo
  10.      hídrotéhnika  -e ž (-ẹ́) veda o uporabi vode in vodne energije v tehnične namene: strokovnjak za hidrotehniko // uporaba vode ali vodne energije v tehnične namene: prometna, sanitarna hidrotehnika
  11.      mnemotéhnika  -e ž (ẹ́) tehnika pomnjenja, zapomnitve: uriti se v mnemotehniki // veda o tej: ukvarjati se z mnemotehniko
  12.      pirotéhnika  -e ž (ẹ́) veda o izdelavi in uporabi eksplozivnih in vnetljivih snovi: razvoj pirotehnike // uporaba takih snovi: snemati film tudi s pirotehniko / v tem filmu je veliko pirotehnike
  13.      politéhnika  -e ž (ẹ́) 1. v nekaterih deželah višja ali visoka šola za tehnične vede: vpisati se na politehniko; študent politehnike 2. knjiž., redko tehnične vede, tehnika: osnove politehnike
  14.      psíhotéhnika  -e ž (-ẹ́) psih. uporaba psiholoških testov, tehnik v praktične namene
  15.      rádiotéhnika  -e ž (ā-ẹ́) 1. tehnika prenašanja signalov z radijskimi valovi: zanima ga radiotehnika; razvoj radiotehnike 2. izdelovanje, uporaba in popravljanje radijskih aparatov: ukvarjati se z radiotehniko
  16.      térmotéhnika  -e ž (-ẹ́) veda o uporabi toplote v tehnične namene: strokovnjak za termotehniko
  17.      vídeotéhnika  -e ž (-ẹ́) rad. tehnika prenašanja slikovnih signalov: razvoj videotehnike
  18.      zobotéhnika  -e ž (ẹ́) izdelovanje umetnih zob, umetnega obzobnega tkiva: razvoj zobotehnike
  19.      zóotéhnika  -e ž (ọ̑-ẹ́) veda o reji in gospodarskem izkoriščanju domačih živali: razvoj zootehnike
  20.      akvarél  -a m (ẹ̑) um. slikarska tehnika, pri kateri se slika na papir s prosojnimi vodenimi barvami: slikal je v akvarelu // slika v tej tehniki: na steni visijo akvareli; razstava odličnih akvarelov; neskl. pril.: akvarel barvice vodene, vodne barvice
  21.      akvarélen  -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na akvarel: akvarelni portret; akvarelna skica / akvarelna tehnika slikanja / akvarelne barve
  22.      akvatínta  -e ž () um. grafična tehnika, pri kateri jedkanje kovinske plošče omogoča odtenke od svetlega do temnega: jedkanica je kombinirana z akvatinto; barvna akvatinta // odtis v tej tehniki: razstavila je v glavnem akvatinte; zbirka akvatint
  23.      anilínski  -a -o prid. () nanašajoč se na anilin: anilinsko barvilo; anilinsko črnilo ◊ tisk. anilinski tisk tehnika visokega tiska z gumijastih klišejev
  24.      animácija  -e ž (á) film., gled. navidezno oživljanje lutk, predmetov ali risanih figur s premikanjem, gibanjem le-teh: od konstrukcije lutke je odvisna dobra animacija; tehnika animacije / avtor risanke je dobil nagrado za režijo in animacijo; pren. to je značilno tako za izbor kot za animacijo snovi
  25.      avtotipíja  -e ž () tisk. tehnika visokega tiska z rastrskim klišejem: avtotipija je v reprodukcijah najpogosteje rabljena / v knjigi je razmeroma dosti avtotipij odtisov v tej tehniki // kliše, ki izkazuje poltone; rastrski kliše

1 26 51 76 101 126 151 176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA