Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
tehnika (193)
- téhnika -e ž (ẹ́) 1. dejavnost, ki se ukvarja s konstruiranjem in izdelovanjem strojev, delovnih priprav, materialnih dobrin: dosežki, izdelki tehnike; ekspr. čuda tehnike; hiter razvoj tehnike // veda o tej dejavnosti: študirati tehniko; poznavanje osnov tehnike / predavati tehniko / pog. vpisati se na tehniko na tehnično fakulteto 2. izdelki te dejavnosti: prodajati tehniko / bela tehnika električni gospodinjski stroji 3. navadno s prilastkom strojna in druga oprema, potrebna za opravljanje kakega dela, dejavnosti: opremiti laboratorij z najsodobnejšo tehniko; zastarela tehnika / gradbena, poljedelska, raketna tehnika 4. urejen, ustaljen način, postopek opravljanja kakega dela, dejavnosti: izboljšati, obvladati tehniko; tehnika beljenja, učenja / fotografirati v
barvni, črno-beli tehniki; slikarske tehnike / ekspr. svoje slikarstvo je degradiral na golo tehniko ♦ lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; tehnika retrospektive; muz. komponirati v dvanajsttonski tehniki; um. fresko tehnika 5. žarg., med obema vojnama in narodnoosvobodilnim bojem ilegalna organizacijska enota za opravljanje kake tehnične dejavnosti, zlasti tiskarske: v mestu je delovalo več tehnik / centralna tehnika pri centralnem organu Komunistične partije Slovenije; ciklostilna, dokumentarna tehnika; partijska, partizanska tehnika ♪
- ágrotéhnika -e ž (ȃ-ẹ́) tehnična sredstva in metode dela z njimi v kmetijstvu in poljedelstvu: pospeševanje kmetijske proizvodnje z moderno agrotehniko ♪
- bíotéhnika -e ž (ȋ-ẹ́) veda o uporabi tehnike pri gojenju organizmov: živinska biotehnika ♪
- birotéhnika -e ž (ẹ́) adm. vse administrativno tehnično delo: prizadevanje za izboljšanje birotehnike // tehnični pripomočki in oprema za to delo ♪
- eléktrotéhnika -e ž (ẹ̑-ẹ́) veda o uporabi električne energije v tehnične namene: študira elektrotehniko; fakulteta za elektrotehniko / inženir elektrotehnike // tehnika, ki izkorišča izsledke te vede: pomen elektrotehnike za celotno gospodarstvo ♪
- fótotéhnika -e ž (ọ̑-ẹ́) fotografsko snemanje in razmnoževanje ♪
- galvanotéhnika -e ž (ẹ́) teh. elektrolitsko prekrivanje predmetov s kovinsko plastjo ♪
- géotéhnika -e ž (ẹ̑-ẹ́) veda, ki proučuje tla kot osnovo za gradnjo objektov ♪
- héliotéhnika -e ž (ẹ̑-ẹ́) tehnika, ki izkorišča sončno energijo ♪
- hídrotéhnika -e ž (ȋ-ẹ́) veda o uporabi vode in vodne energije v tehnične namene: strokovnjak za hidrotehniko // uporaba vode ali vodne energije v tehnične namene: prometna, sanitarna hidrotehnika ♪
- mnemotéhnika -e ž (ẹ́) tehnika pomnjenja, zapomnitve: uriti se v mnemotehniki // veda o tej: ukvarjati se z mnemotehniko ♪
- pirotéhnika -e ž (ẹ́) veda o izdelavi in uporabi eksplozivnih in vnetljivih snovi: razvoj pirotehnike // uporaba takih snovi: snemati film tudi s pirotehniko / v tem filmu je veliko pirotehnike ♪
- politéhnika -e ž (ẹ́) 1. v nekaterih deželah višja ali visoka šola za tehnične vede: vpisati se na politehniko; študent politehnike 2. knjiž., redko tehnične vede, tehnika: osnove politehnike ♪
- psíhotéhnika -e ž (ȋ-ẹ́) psih. uporaba psiholoških testov, tehnik v praktične namene ♪
- rádiotéhnika -e ž (ā-ẹ́) 1. tehnika prenašanja signalov z radijskimi valovi: zanima ga radiotehnika; razvoj radiotehnike 2. izdelovanje, uporaba in popravljanje radijskih aparatov: ukvarjati se z radiotehniko ♪
- térmotéhnika -e ž (ȇ-ẹ́) veda o uporabi toplote v tehnične namene: strokovnjak za termotehniko ♪
- vídeotéhnika -e ž (ȋ-ẹ́) rad. tehnika prenašanja slikovnih signalov: razvoj videotehnike ♪
- zobotéhnika -e ž (ẹ́) izdelovanje umetnih zob, umetnega obzobnega tkiva: razvoj zobotehnike ♪
- zóotéhnika -e ž (ọ̑-ẹ́) veda o reji in gospodarskem izkoriščanju domačih živali: razvoj zootehnike ♪
- akvarél -a m (ẹ̑) um. slikarska tehnika, pri kateri se slika na papir s prosojnimi vodenimi barvami: slikal je v akvarelu // slika v tej tehniki: na steni visijo akvareli; razstava odličnih akvarelov; neskl. pril.: akvarel barvice vodene, vodne barvice ♪
- akvarélen -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na akvarel: akvarelni portret; akvarelna skica / akvarelna tehnika slikanja / akvarelne barve ♪
- akvatínta -e ž (ȋ) um. grafična tehnika, pri kateri jedkanje kovinske plošče omogoča odtenke od svetlega do temnega: jedkanica je kombinirana z akvatinto; barvna akvatinta // odtis v tej tehniki: razstavila je v glavnem akvatinte; zbirka akvatint ♪
- anilínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na anilin: anilinsko barvilo; anilinsko črnilo ◊ tisk. anilinski tisk tehnika visokega tiska z gumijastih klišejev ♪
- animácija -e ž (á) film., gled. navidezno oživljanje lutk, predmetov ali risanih figur s premikanjem, gibanjem le-teh: od konstrukcije lutke je odvisna dobra animacija; tehnika animacije / avtor risanke je dobil nagrado za režijo in animacijo; pren. to je značilno tako za izbor kot za animacijo snovi ♪
- avtotipíja -e ž (ȋ) tisk. tehnika visokega tiska z rastrskim klišejem: avtotipija je v reprodukcijah najpogosteje rabljena / v knjigi je razmeroma dosti avtotipij odtisov v tej tehniki // kliše, ki izkazuje poltone; rastrski kliše ♪
1 26 51 76 101 126 151 176