Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

teh (876-900)


  1.      kondícijski  in kondicíjski -a -o prid. (í; ȋ) nanašajoč se na kondicijo: kondicijski tek, trening; organizirali so redno kondicijsko telovadbo / kondicijsko pripravljenost tekmovalcev so preveč zanemarili kondícijsko in kondicíjsko prisl.: zmagovita ekipa je bila tehnično in kondicijsko odlično pripravljena ♪
  2.      kônec 1 -nca m, mest. mn. stil. koncéh (ó) 1. del, predel, prostorsko najbolj oddaljen od a) izhodišča, začetka: konec njive prerašča plevel / konci brkov so mu silili v usta; odgriznil si je konec jezika / konec knjige je zelo zanimiv / pes ima na koncu privihan rep; tudi na koncu travnika je treba pokositi; postavil se je v vrsto, čisto na koncu b) navadno s prilastkom središča: odžagati črvivi konec deske; zvezati oba konca vrvi / klop se s koncem dotika stene / zgornji in spodnji konec doline sta porasla s smrekami; sovražnik je zavzel spodnji konec mesta / naša hiša stoji na koncu vasi / ekspr.: na vse konce se je videlo na vse strani; samo v en konec smo hodili več ur samo v eno smer // navadno v povedni rabi izraža prenehanje določene prostorske razsežnosti: tu je konec travnika in začenja se gozd; kjer je bil konec tekmovalne proge, je bila postavljena vrvica / začetek in konec daljice sta označena / prišel je do konca parka / na koncu stavka stoji pika / moštvo je na tretjem mestu od zadnjega konca od zadaj 2. nav. ekspr., navadno s prilastkom večji ali manjši del površine, prostora: severni konec dežele je gorat / ta konec hiše, stanovanja še nima elektrike / na mariborskem koncu so volitve že končali; v našem koncu ga ljudje dobro poznajo pri nas 3. ekspr., navadno s prilastkom kos, del česa: en konec letala je priletel na streho bolnice / kakšen konec sveče, vrvi se bo že našel; od blaga so ostali sami konci odrezki, ostanki 4. kar je najbolj oddaljeno od izhodišča, začetka a) glede na čas: konec avgusta je bil sončen; uspešen konec sezone / ekspr. ne jezi se, saj še ni vseh dni konec stvar se bo dala še urediti, popraviti, povrniti / šele na koncu je bilo poletje lepo; že na koncu srednje šole se je zanimal za filozofijo b) glede na dogajanje: videl je le konec predstave, tekme; konec romana je zelo razvlečen / šele na koncu se mu je zdelo delo zanimivo c) glede na obstajanje: film prikazuje konec starega Rima; opisoval je konec meščanskega razreda // navadno v povedni rabi izraža prenehanje česa a) glede na čas: tudi veselega dneva je bilo kmalu konec; danes je konec šolskega leta; kmalu bo konec meseca / ob koncu leta se je zgodilo; s koncem aprila ti bo potekel dopust konec / ekspr. potrpi, saj je septembra tako že konec b) glede na dogajanje: prišel je, ko je bilo že konec filma; premirja je konec; veselice je konec in treba bo domov / ekspr.: pristanem, da bo konec prepira, prepiru da se ne bomo več prepirali; za danes naj bo konec branja ne beri več / ekspr. konec iskanja je bil, da so ga zaprli rezultat, posledica / gong je označil konec dvoboja / pub1. takoj po koncu tekme so ga prosili za izjavo po tekmi; odšel je že pred koncem predstave / ta zgodba nima jasnega, pravega konca razpleta, zaključka / ekspr. do konca življenja se boš kesal dokler boš živel / kot pojasnilo, opozorilo na koncu filma, romana konec c) glede na obstajanje: to bi pomenilo konec države, morale; napovedovati konec sveta, umetnosti / ekspr. napraviti konec revščini / ekspr. taka rana lahko stori konec človeškemu življenju lahko povzroči smrt // ekspr., v zvezi z iti izraža približevanje prenehanju obstajanja česa: zaloga gre h koncu / dela gredo počasi proti koncu se končujejo / s Hitlerjevo Nemčijo je šlo očitno h koncu bila je blizu poraza, propada / z njim gre h koncu umrl bo 5. evfem., navadno s prilastkom smrt: njen tragični konec je vse pretresel / iti svojemu koncu naproti 6. pog., ekspr., navadno v zvezi s storiti, vzeti umreti, poginiti, ubiti se: žival je v jami storila konec; v zaporu je od vsega hudega konec vzel / od lakote, strahu so že konec jemali umirali / na tem mestu je našel svoj konec komandantov spremljevalec je umrl, bil ustreljen / star. storiti hud konec umreti nasilne smrti / v povedni rabi: saj ga bo konec, ko ga tako mučite; od razburjenja, sreče ga je bilo skoraj konec; pren. ta obleka pa že jemlje konec 7. ekspr., z zanikanim glagolom izraža, da kaj traja sorazmerno dolgo: dela, tedna ni in ni konec; sprevodu ni hotelo biti konca / ali še ne bo konec teh stopnic / hvalil je, da ni bilo konca 8. v prislovni rabi, v zvezi na koncu izraža, da kaj je, se zgodi po vseh dejanjih iste celote: prvi si ti, potem pride on in na koncu še jaz; grozil je, da bo vsako uro ubil enega, na koncu pa še sebe 9. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi z do izraža najvišjo možno mero: do konca izčrpan se je vrnil domov; to je do konca osamljen, pokvarjen človek / zdaj sem do konca prepričan, da imam prav poplnoma, čisto // poudarja celotnost, polnost dejanja: ko je nalogo napisal, naredil do konca, jo je pokazal očetu; ali si prebral knjigo do konca / ne povej samo na pol, ampak do konca 10. ekspr., navadno v zvezi konec koncev končno, nazadnje: konec koncev se je le odpravil na potovanje / v medmetni rabi konec koncev, kaj to meni mar 11. star., v prislovni rabi od začetka, na začetku: od konca se je vsemu čudil, potem pa se je hitro privadil 12. publ., v zvezi srečen konec razplet zgodbe, ki se zadovoljivo, srečno konča za glavne osebe, zlasti v filmu: neprepričljiv srečen konec 13. v medmetni rabi, v zvezi z in, pa izraža odločnost, nepopustljivost: delal bo, pa konec; rada ga ima, pa konec / tako je prepričan, in konec / tako bo, kot pravim, pa konec besed // z zanikanim glagolom poudarja nemočnost, neustreznost: ne morem se privaditi, pa konec / stroj ne vzdrži, in konec ● ekspr. konec me bo od garanja zelo, preveč delam; ekspr. zaradi sto dinarjev te še ne bo konec ne boš gospodarsko propadel; ekspr. z njo je bilo konec, ko sem te prvič zagledal nisem bil več njen prijatelj, nisem je več ljubil, občudoval; ekspr. nikdar mu ne prideš do konca ne da se prepričati; ekspr. biti na koncu z močmi, živci biti telesno, duševno izčrpan, onemogel; ekspr. še nisem pri koncu še nisem končal; ekspr. to ne bo imelo dobrega konca se ne bo dobro končalo; ekspr. tu je on potegnil krajši konec stvar se je zanj končala manj ugodno kot za druge; ekspr. na napačnem, pravem koncu se česa lotiti napačno, prav; pog., ekspr. fant ima glavo na pravem koncu zna pametno, premišljeno ravnati; pog. naredi, da bo na vse konce prav da bodo vsi zadovoljni; ekspr. tako bo, kot pravim, in konec besed, debate nočem, ne dovolim, da bi še govorili o stvari; star. pod konec svojih dni je precej trpel zadnja leta, mesece življenja; ekspr. brez konca isker se je razsulo po nebu veliko; ekspr. na koncu jezika imam, pa ne morem povedati poznam stvar, vem zanjo, vendar se trenutno ne morem spomniti njenega imena; ekspr. še s koncem očesa ga ni hotel pogledati sploh ga ni hotel pogledati; ekspr. niti na konec pameti mi ne pride, da bi kaj takega storil izraža močno zanikanje; ekspr. na konec sveta bi šel za njo zelo jo ima rad; ekspr. kaj bi jokala, saj ne greš na (drugi) konec sveta v zelo oddaljeno deželo, kraj; ekspr. ta kraj je na koncu sveta zelo daleč; ekspr. našel ga bom, pa če na koncu sveta gotovo ga bom našel; ekspr. to je začetek konca poraza, propada; ekspr. na več koncih si je izposodil pri več osebah, bankah; začetek in konec ekspr. zanj je Shakespeare začetek in konec dramatike samo Shakespearove drame ceni, občuduje; ekspr. to je začetek in konec temeljna, glavna stvar; konec ... kraj ekspr. to nima ne konca ne kraja zelo dolgo traja, je zelo dolgo, veliko; ekspr. prehodila sta ves svet od konca do kraja izraža podkrepitev trditve; ekspr. z vseh koncev in krajev so prihajali od povsod; ekspr. iskal sem te na vseh koncih in krajih povsod; konec dober, vse dobro; preg. palica ima dva konca sovražno dejanje lahko škoduje tudi tistemu, ki tako dejanje stori; prim. skonca ♪
  3.      konfékcija  -e ž (ẹ́) 1. serijsko, navadno industrijsko izdelana oblačila: ta trgovina ima tudi konfekcijo; vedno kupuje konfekcijo; usnjena in tekstilna konfekcija / izdelovati konfekcijo / ekspr. obleči konfekcijo konfekcijsko obleko / damska, moška konfekcija; posteljna konfekcija posteljno perilo; konfekcija po meri ♦ obrt. lahka konfekcija perilo, ženske obleke, drobni oblačilni predmeti; težka konfekcija oblačila iz debelejšega blaga, zlasti plašči // pog. tako izdelani izdelki sploh: stavbno pohištvo je naročil pri mizarju, ni maral konfekcije 2. serijsko, navadno industrijsko izdelovanje oblačil: konfekcija je vse bolj ogrožala obstoj krojačev / tehnologija pletenja in konfekcije 3. pog. podjetje za izdelovanje takih oblačil: nastala je vrsta novih konfekcij / lepo aranžirane izložbe konfekcije konfekcijskih trgovin 4. slabš. neizvirno, shematično literarno ali umetniško delo: ta roman je daleč od sodobne literarne konfekcije ♪
  4.      kóničen  -čna -o prid. (ọ́) teh. stožčast, šilast: konična oblika kladiva / konični ležaj kotalni ležaj, pri katerem imajo kotalke obliko prisekanih stožcev; konični zatič ♪
  5.      kóničnost  -i ž (ọ́) teh. lastnost, značilnost koničnega: koničnost orodja ♪
  6.      konservatívec  in konzervatívec -vca m (ȋ) 1. v nekaterih deželah član konservativne stranke: voditelj angleških konservativcev ♦ polit. pripadnik konservativne, nazadnjaške stranke, desničar 2. ekspr. kdor ima nesodobne, zastarele nazore: v teh stvareh je pravi konservativec ♪
  7.      konsisténten  tudi konzisténten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na konsistenco: konsistenten in koherenten / konsistentna politika ♦ teh. konsistentna mast mast iz mila in mineralnega olja ♪
  8.      konstruírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. uresničevati svoje (izvirne) zamisli, zlasti na področju tehnike: konstruirati stroj / konstruiral je nov tip letala // redko sestavljati, delati: zvočnike je sam konstruiral 2. ekspr. neprepričljivo, slabo pisati, govoriti: ta pisatelj velikokrat samo konstruira ◊ geom. konstruirati trikotnik narisati, načrtati konstruíran -a -o: svobodno konstruirani teksti ♪
  9.      konstrúkcija  -e ž (ú) 1. kar nosi, podpira, povezuje stavbo, objekt: postaviti konstrukcijo; betonska, lesena konstrukcija; lita, varjena konstrukcija; konstrukcija iz aluminija / namestitev nove strešne konstrukcije; ob potresu je bila poškodovana tudi stropna konstrukcija / z oslabljenim pomenom mostna konstrukcija most 2. redko stavba, objekt: lesene konstrukcije ob cesti 3. uresničitev svojih (izvirnih) zamisli, zlasti na področju tehnike: konstrukcija letala, stroja mu je uspela / gred se je zvila zaradi napake v konstrukciji // s prilastkom način, tehnična izvedba take uresničitve: letalo nove konstrukcije / narejen je v solidni konstrukciji 4. knjiž. zgradba, ustroj, kompozicija: podobno konstrukcijo imajo tudi Shakespearove drame; neslovenska konstrukcija stavkov / poznati konstrukcijo telesa / njegovi junaki so zgolj abstraktne, umetne konstrukcije tvorbe ◊ aer. lupinasta konstrukcija letala po tankosti, ukrivljenosti zunanjih nosilnih sten podobna (jajčni) lupini; grad. lahka konstrukcija iz lahkega materiala ali iz votlih, izvotljenih elementov; masivna konstrukcija iz opeke, kamna, litega betona; mrežasta konstrukcija iz tankih zlasti jeklenih palic ali cevi; skeletna konstrukcija iz stebrov in vodoravnih plošč; lingv. ablativna konstrukcija v nekaterih jezikih zveza prilastka in odnosnice v ablativu kot prislovno določilo v stavku; infinitivna konstrukcija nedoločniška konstrukcija ♪
  10.      konstrukcíjski  tudi konstrúkcijski -a -o prid. (ȋ; ú) nanašajoč se na konstrukcijo ali konstruiranje: konstrukcijski material / gre za posamezne konstrukcijske dele; konstrukcijski element / konstrukcijska napaka / konstrukcijski biro tovarne; konstrukcijski oddelek / strojni in konstrukcijski ključavničar ◊ geom. konstrukcijska naloga naloga, ki se rešuje z načrtovanjem, risanjem; teh. konstrukcijske kovice večje kovice za jeklene konstrukcije; konstrukcijsko jeklo jeklo za izdelavo konstrukcij in strojev ♪
  11.      konstruktivízem  -zma m (ȋ) umetnostna smer po prvi svetovni vojni, ki pod vplivom tehničnega razvoja poudarja obliko, konstrukcijo: ruski konstruktivizem; futurizem in konstruktivizem ♪
  12.      konstrúktor  -ja m (ú) 1. kdor uresničuje svoje (izvirne) zamisli, zlasti na področju tehnike: konstruktor kmetijskih strojev / inženir konstruktor 2. redko sestavljavec, oblikovalec: konstruktor kolesa; pren., ekspr. je domiseln konstruktor novel ♪
  13.      kónta 2 -e ž (ọ̑) etn. fantovska družba pri ziljskem štehvanju: starešina konte ♪
  14.      kontéjner  -ja m (ẹ̑) teh. velik zaboj za kombinirano prevažanje blaga na velike razdalje: prekladati kontejnerje; poslati blago v kontejnerjih ♪
  15.      kontejnerizácija  -e ž (á) teh. uvajanje prevažanja blaga v kontejnerjih ♪
  16.      kontrapúnkt  -a m (ȗ) 1. muz. kompozicijska tehnika vodenja in kombiniranja dveh ali več samostojnih glasov: obvladanje harmonije in kontrapunkta / aleatorični kontrapunkt // nauk o tem: poučuje kontrapunkt // vsak od glasov polifonske skladbe: kontrapunkti se v skladbi neprestano prepletajo 2. knjiž. kar predstavlja idejno, miselno, vsebinsko nasprotje: njegov junak je sentenčno poudarjeni kontrapunkt; kontrapunkt med dvema dejanjema v isti sliki / ekspr. kontrapunkt življenja ♪
  17.      kontróla  -e ž (ọ̑) 1. ugotavljanje skladnosti kake dejavnosti z določenimi pravili, predpisi; nadzor, nadzorstvo: poostriti, uvesti kontrolo; kontrola dela, poslovanja bank; kontrola izvoza in uvoza / publ. imeti kontrolo nad družbeno proizvodnjo; opravljati kontrolo; nižje pog. držati pod kontrolo kontrolirati / učenec je še vedno potreben kontrole nadzorstva / carinska, obmejna kontrola; družbena kontrola // ugotavljanje pravilnosti, kakovosti česa: poostriti kontrolo izdelkov / tehnična kontrola; kontrola delovanja strojev 2. ugotavljanje dejanskega stanja, položaja česa; pregled, pregledovanje: kontrola dokumentov; kontrola kovčkov v vlaku / kontrola ceste iz letala / pog. bolnik je prišel na kontrolo (ponovni) pregled 3. publ. prevlada, oblast: pridobili so si popolno kontrolo nad tržiščem 4. pog. kontrolni organ: prišla je kontrola ● publ. šofer je izgubil kontrolo nad krmilom ni mogel več usmerjati, voditi vozila; ekspr. čisto je izgubila kontrolo nad seboj ni se mogla obvladati; pog. še vedno je pod zdravniško kontrolo (zdravniškim) nadzorstvom ◊ aer. kontrola letenja služba na letališču, ki skrbi za varnost v letalskem prometu; ekon. devizna kontrola kontrola dinarskega in deviznega poslovanja s tujino; med. kontrola rojstev vnaprejšnje določanje števila rojstev otrok, načrtovanje rojstev; soc. socialna kontrola usmerjanje ravnanja, vedenja posameznikov v skladu z družbenimi normami; šah. časovna kontrola ugotavljanje, če je igralec napravil predpisano število potez v določenem času; šol. kontrola znanja ugotavljanje znanja z izpraševanjem, ponavljanjem predelane snovi, preverjanje; šport. kontrola ugotavljanje pravilnosti poteka kakega tekmovanja; član, ekipa, ki to opravlja ♪
  18.      kontrólka  -e ž (ọ̑) žarg. 1. šol. kontrolna naloga: pisati kontrolko 2. teh. kontrolna, signalna lučka: na armaturni plošči je zasvetila kontrolka ♪
  19.      kónus  -a m (ọ̑) 1. geom. telo, ki nastane, če se pravokotni trikotnik zavrti okrog katete; pokončni stožec: izračunati površino konusa 2. teh. navadno prisekanemu stožcu podoben (samostojen) del večjih orodij, priprav: konus prebrusiti / konus pipe // tekst. prisekanemu stožcu podobna cevka, na katero se navije preja: naviti prejo na konus ♪
  20.      konvéjer  -ja m (ẹ̑) teh. naprava za krožno neprekinjeno prevažanje (pol)izdelkov po tiru pod stropom: transporterji in konvejerji / drsalni konvejer ♪
  21.      konvekcíjski  in konvékcijski -a -o prid. (ȋ; ẹ́) nanašajoč se na konvekcijo: konvekcijski tokovi ♦ teh. konvekcijska električna peč; konvekcijsko gretje ♪
  22.      konvêrter  -ja m (ē) teh. konvertor: jeklarna ima več konverterjev ♪
  23.      konvêrtor  -ja m (ē) teh. posoda za pridobivanje zlasti jekla z vpihavanjem zraka, kisika: jeklarna s sedmimi konvertorji / bakrov, jeklarski konvertor ◊ elektr. konvertor naprava za pretvarjanje izmeničnega toka v enosmerni tok in narobe; metal. bazični ali Thomasov konvertor z bazičnim, v ognju obstojnim gradivom obzidana peč za izdelovanje jekla iz surovega železa; besemerski konvertor ali besemerska peč s kislim, v ognju obstojnim gradivom obzidana peč za izdelovanje jekla iz surovega železa ♪
  24.      konzêrva  tudi konsêrva -e ž (ȇ) neprodušno zaprta, navadno pločevinasta posoda s konzerviranim živilom: konzervo odpreti; etiketiranje konzerv; s seboj je vzel le prepečenec in konzerve / mesne, ribje konzerve; konzerva z grahom; ključ za konzerve / fižol v konzervah konzerviran fižol / pog. po tleh so ležale prazne konzerve konzervne škatle ♦ teh. konzerva bombira zaradi strupenih plinov se ji izbočita dno in pokrov // vsebina konzerve: konzerva je bila pokvarjena; hrani se večinoma s konzervami ♪
  25.      konzóla  -e ž (ọ̑) 1. arhit. kamnit, lesen pomol iz stene, navadno kot okras: z glavami okrašene konzole; konzola nad oknom // mizica, prislonjena na steno, navadno pred ogledalom: marmornata konzola 2. knjiž. na steno pritrjen podstavek, polica: na konzoli so stali lončki z rožami ◊ teh. betonski, lesen, jeklen nosilni element, enostransko vpet v zid, steber ♪

   751 776 801 826 851 876 901 926 951 976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA