Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

teh (476-500)


  1.      finomehánik  -a m (á) mehanik za popravljanje in izdelovanje preciznih tehničnih priprav: zaposliti finomehanika; izučen finomehanik ♪
  2.      finomehánika  -e ž (á) dejavnost, ki se ukvarja s popravljanjem in izdelovanjem preciznih tehničnih priprav: učenec finomehanike / pog. fotografski aparat nesi popravit v finomehaniko finomehanično delavnico ♪
  3.      fíting  -a m (ȋ) teh. vezni kos z navojem pri ceveh (hišne) cevne napeljave: zamenjati fiting ♪
  4.      flánša  -e ž (ȃ) teh. kolobarjasta plošča na koncu cevi za povezavo z drugo cevjo, prirobnica: okrogla flanša ♪
  5.      flómáster  -tra m (ọ̑-á) teh. svinčnik s stenjem, polnjen s posebnim barvilom, polsteno pero: skica, narejena s flomastrom ♪
  6.      fórma  -e ž (ọ̑) 1. navadno s prilastkom določen videz, ki ga ima stvar v prostoru; oblika: pravokotna forma stavbe; čevlji so izgubili prvotno formo / moderna forma pohištva / mokra obleka je še bolj poudarila njene oble forme / gotske forme na fasadi // videz, zunanji izraz kakega pojava, pogojen z njegovo vsebino: novi sistem delitve dohodka vpliva na nastajanje drugačnih organizacijskih form; umetnost je ena izmed form kulture; forme političnega življenja // s prilastkom način, kako se kaj dela: anketna forma poizvedovanja / vprašanja so bila podana v pisni formi 2. način, kako je kaj izraženo, povedano, navadno v umetniškem delu: dajati prednost formi; predpisovati formo v umetnosti; vsebina in forma; mojster v formi / delo ima izbrušeno, izdelano formo // s prilastkom sistem izraznih sredstev, v katerem se izrazi kaka vsebina: sprejeti nove forme; epska forma; glasbena forma; pesniške forme 3. ustaljen, predpisan način v občevanju med ljudmi: držati se forme / ekspr. njegova uglajenost je gola forma // formalnost: preiskali so jih samo zaradi forme 4. stanje duševne in telesne usposobljenosti za dobre dosežke, zlasti v športu: imeti, ohraniti, zgubiti formo; plavalci zopet prihajajo v formo; moštvo je v blesteči formi; olimpijska, vrhunska forma športnika / pog.: na zabavi so bili vsi v formi razpoloženi, dobre volje; danes mu delo ne gre, ni v formi ni razpoložen za delo 5. teh. votla priprava, po kateri se oblikuje vanjo vlita tekoča kovina, kalup: odpreti, sestaviti formo; peščena forma ◊ biol. forma sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od varietete; filoz. forma način, kako je snov izoblikovana v stvarnost, možnost v realnost; lingv. forma sklonska, spregatvena ali besedotvorna določenost jezikovnega sredstva; oblika; muz. ciklična forma; tisk. forma stavek ali več stavkov na eni tiskovni plošči ♪
  7.      fórmar  -ja m (ọ̑) teh. delavec, ki izdeluje (livarske) forme: formarji in livarji so svoje delo dobro opravili ♪
  8.      fórmati  -am nedov. in dov. (ọ̑) 1. teh. izdelovati (livarske) forme: strojno formati 2. redko oblikovati: formati lončeno posodo ♪
  9.      fórtran  -a m (ọ̑) elektr. programski jezik za reševanje tehničnih in naravoslovnih problemov na osnovi matematičnega izražanja: napisati program v fortranu ♪
  10.      fosfatírati  -am nedov. in dov. (ȋ) teh. s fosfatno prevleko zaščititi železo pred korozijo: fosfatirati vijake fosfatíran -a -o: fosfatirana žica ♪
  11.      fótolitografíja  -e ž (ọ̑-ȋ) tisk. tehnika ploskega tiska, pri kateri so slike na tiskovno ploščo prenesene fotokemično: znamka je natisnjena v fotolitografiji ♪
  12.      fototipíja  -e ž (ȋ) tisk. tehnika visokega tiska s črtnim klišejem ♪
  13.      frčánje  -a s (ȃ) glagolnik od frčati: frčanje svinčenk / beg in frčanje kokoši na vse strani / v teh letih se pri deklicah že začne frčanje ♪
  14.      freskántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na freskante ali fresko: freskantska tehnika; freskantsko delo ♪
  15.      frésko  neskl. pril. (ẹ̑) nanašajoč se na fresko: slikal je v fresko tehniki; fresko slikarstvo ♪
  16.      fríkcija  -e ž (í) 1. teh. trenje, tor: zmanjšati frikcijo 2. med. ročna masaža, pri kateri se precej močno drgne (po koži) ♪
  17.      frikcíjski  -a -o prid. (ȋ) teh. toren: frikcijska izguba ♦ strojn. frikcijska stiskalnica stiskalnica z vretenom, na katero se navor prenaša s trenjem ♪
  18.      frlíca  -e ž (í) nar. šala, čenča: Ali bi jo naj zato ubil, ker ima Zoltan dolg jezik in je neprestano v teh frlicah (F. Godina) ♪
  19.      futurízem  -zma m (ȋ) umetnostna smer v začetku 20. stoletja, ki je odklanjala tradicionalno umetnost in se navduševala za dosežke tehnike: italijanski, ruski futurizem ♪
  20.      gabarít  -a m (ȋ) urb. višina stavbe, stavb glede na okolico: gabarit hiše ni primeren / gabarit naselja, trga je umerjen, enoten ♦ grad. zagotovljen prostor cestnega, plovnega, železniškega vozišča, v katerega ne sme nič segati iz okolice; svetlobni profil, svobodni profil; teh. okvirna mera, katere ne sme preseči naloženo vozilo na cesti, v plovnem kanalu, na progi ♪
  21.      galvána  -e ž (ȃ) žarg., teh. oddelek v tovarni, delavnica za galvaniziranje: delo v galvani ♪
  22.      galvánika  -e ž (á) teh. nauk o kemičnih učinkih električnega toka ♪
  23.      galvanizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. teh. elektrolitsko prekrivati predmete s kovinsko plastjo: galvanizirati pločevino 2. med. zdraviti z enosmernim tokom: galvanizirati revmatičnega bolnika galvanizíran -a -o: galvanizirana žica ♪
  24.      galvanoplástika  -e ž (á) teh. izdelava kovinskih predmetov ali njihovih negativov z elektrolitskim nanašanjem kovinske plasti na modele ♪
  25.      galvanostegíja  -e ž (ȋ) teh. elektrolitsko prekrivanje predmetov s tanko kovinsko plastjo za zaščito ali polepšavo: kromanje in zlatenje sta pogosta primera galvanostegije ♪

   351 376 401 426 451 476 501 526 551 576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA