Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

teh (469-493)



  1.      fetišizácija  -e ž (á) glagolnik od fetišizirati: ta zaverovanost meji že na fetišizacijo; fetišizacija tehnike
  2.      fiksírati 1 -am dov. in nedov. () 1. trdno namestiti kaj v določenem položaju ali na določenem mestu, pritrditi: fiksirati anteno; fiksirati reflektorje // trdno določiti: fiksirati datum ekskurzije; fiksirati pozicijo kamer / publ.: v pogodbi fiksirati minimalne mezde; fiksirati naloge inšpekcije 2. knjiž. določiti čemu dokončno podobo, zlasti v umetniški dejavnosti: portretist fiksira gib; režiser je fiksiral situacijo 3. nedov., pog. napeto, nepremično gledati koga: fiksirati sogovornika; ostro ga je fiksiral in tehtal 4. fot. kemično odstraniti za svetlobo občutljivo snov z neosvetljenih delov filma: fiksirati film / fiksirati fotografijo 5. biol., kem. kemično obdelati kaj, da se ohrani v določenem stanju: fiksirati preparat; fiksirati s formalinom ◊ gled. fiksirati besedilo dokončno pripraviti, obdelati ga za uprizoritev; med. fiksirati zlomljeni ud z oporami ga napraviti negibljivega; šah. fiksirati kmeta preprečiti mu napredovanje; tekst. fiksirati tkanino s toplotnim ali kemičnim postopkom doseči, da se tkanina pri nadaljnji predelavi ne krči ali razteza; um. fiksirati barvo površinsko utrditi, zaščititi barvno plast fiksíran -a -o: dajatve so bile fiksirane v urbarjih; nezadostno fiksirane meje / fiksirani pojmi ustaljeni
  3.      filigrán  -a m () tanka srebrna ali zlata žica za izdelovanje okrasnih predmetov: dragocena igla iz filigrana; zapestnica iz srebrnega filigrana // tehnika izdelovanja okrasnih predmetov iz teh žic: omenjeni predmeti izhajajo iz Bizanca, kjer so jih izdelovali v filigranu / draguljev, jantarovine in filigrana je bilo na kupe okrasnih predmetov v tej tehniki
  4.      filigránski  -a -o prid. () nanašajoč se na filigran: filigranski izdelki, okraski / filigranska tehnika; drobno filigransko delo / filigranska delavnica // natančno, drobno izdelan: filigranska ornamentika v knjigi / ekspr. filigransko psihologiziranje filigránsko prisl.: filigransko izdelan detajl
  5.      fílm 2 -a m (í) teh. tanka kožica, prevleka: če je sestava laka pretrda, postane njegov film krhek; avto ima zaščitni film iz silikonske snovi
  6.      fílmanje  -a s () glagolnik od filmati, snemanje: filmanje v barvni tehniki; prizor, vreden filmanja / podpisal je pogodbo za filmanje romana
  7.      finánce  -nánc ž mn. () 1. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z denarnimi posli: državne, javne finance; odsek za finance / organizacija financ in trgovine 2. pog. denarni položaj, denarne razmere: teh investicij finance ne dovoljujejo / slabo ureja svoje finance
  8.      finomehánik  -a m (á) mehanik za popravljanje in izdelovanje preciznih tehničnih priprav: zaposliti finomehanika; izučen finomehanik
  9.      finomehánika  -e ž (á) dejavnost, ki se ukvarja s popravljanjem in izdelovanjem preciznih tehničnih priprav: učenec finomehanike / pog. fotografski aparat nesi popravit v finomehaniko finomehanično delavnico
  10.      fíting  -a m () teh. vezni kos z navojem pri ceveh (hišne) cevne napeljave: zamenjati fiting
  11.      flánša  -e ž () teh. kolobarjasta plošča na koncu cevi za povezavo z drugo cevjo, prirobnica: okrogla flanša
  12.      flómáster  -tra m (ọ̑-á) teh. svinčnik s stenjem, polnjen s posebnim barvilom, polsteno pero: skica, narejena s flomastrom
  13.      fórma  -e ž (ọ̑) 1. navadno s prilastkom določen videz, ki ga ima stvar v prostoru; oblika: pravokotna forma stavbe; čevlji so izgubili prvotno formo / moderna forma pohištva / mokra obleka je še bolj poudarila njene oble forme / gotske forme na fasadi // videz, zunanji izraz kakega pojava, pogojen z njegovo vsebino: novi sistem delitve dohodka vpliva na nastajanje drugačnih organizacijskih form; umetnost je ena izmed form kulture; forme političnega življenja // s prilastkom način, kako se kaj dela: anketna forma poizvedovanja / vprašanja so bila podana v pisni formi 2. način, kako je kaj izraženo, povedano, navadno v umetniškem delu: dajati prednost formi; predpisovati formo v umetnosti; vsebina in forma; mojster v formi / delo ima izbrušeno, izdelano formo // s prilastkom sistem izraznih sredstev, v katerem se izrazi kaka vsebina: sprejeti nove forme; epska forma; glasbena forma; pesniške forme 3. ustaljen, predpisan način v občevanju med ljudmi: držati se forme / ekspr. njegova uglajenost je gola forma // formalnost: preiskali so jih samo zaradi forme 4. stanje duševne in telesne usposobljenosti za dobre dosežke, zlasti v športu: imeti, ohraniti, zgubiti formo; plavalci zopet prihajajo v formo; moštvo je v blesteči formi; olimpijska, vrhunska forma športnika / pog.: na zabavi so bili vsi v formi razpoloženi, dobre volje; danes mu delo ne gre, ni v formi ni razpoložen za delo 5. teh. votla priprava, po kateri se oblikuje vanjo vlita tekoča kovina, kalup: odpreti, sestaviti formo; peščena forma ◊ biol. forma sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od varietete; filoz. forma način, kako je snov izoblikovana v stvarnost, možnost v realnost; lingv. forma sklonska, spregatvena ali besedotvorna določenost jezikovnega sredstva; oblika; muz. ciklična forma; tisk. forma stavek ali več stavkov na eni tiskovni plošči
  14.      fórmar  -ja m (ọ̑) teh. delavec, ki izdeluje (livarske) forme: formarji in livarji so svoje delo dobro opravili
  15.      fórmati  -am nedov. in dov. (ọ̑) 1. teh. izdelovati (livarske) forme: strojno formati 2. redko oblikovati: formati lončeno posodo
  16.      fórtran  -a m (ọ̑) elektr. programski jezik za reševanje tehničnih in naravoslovnih problemov na osnovi matematičnega izražanja: napisati program v fortranu
  17.      fosfatírati  -am nedov. in dov. () teh. s fosfatno prevleko zaščititi železo pred korozijo: fosfatirati vijake fosfatíran -a -o: fosfatirana žica
  18.      fótolitografíja  -e ž (ọ̑-) tisk. tehnika ploskega tiska, pri kateri so slike na tiskovno ploščo prenesene fotokemično: znamka je natisnjena v fotolitografiji
  19.      fototipíja  -e ž () tisk. tehnika visokega tiska s črtnim klišejem
  20.      frčánje  -a s () glagolnik od frčati: frčanje svinčenk / beg in frčanje kokoši na vse strani / v teh letih se pri deklicah že začne frčanje
  21.      freskántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na freskante ali fresko: freskantska tehnika; freskantsko delo
  22.      frésko  neskl. pril. (ẹ̑) nanašajoč se na fresko: slikal je v fresko tehniki; fresko slikarstvo
  23.      fríkcija  -e ž (í) 1. teh. trenje, tor: zmanjšati frikcijo 2. med. ročna masaža, pri kateri se precej močno drgne (po koži)
  24.      frikcíjski  -a -o prid. () teh. toren: frikcijska izguba ♦ strojn. frikcijska stiskalnica stiskalnica z vretenom, na katero se navor prenaša s trenjem
  25.      frlíca  -e ž (í) nar. šala, čenča: Ali bi jo naj zato ubil, ker ima Zoltan dolg jezik in je neprestano v teh frlicah (F. Godina)

   344 369 394 419 444 469 494 519 544 569  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA