Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

teh (26-50)



  1.      tehnolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tehnologijo: tehnološki inštitut / tehnološki problemi; tehnološki razvoj / tehnološki postopek, proces / tehnološka brezposelnost brezposelnost zaradi spremenjene tehnologije; tehnološka kartica kartica s tehnološkimi podatki; tehnološka voda voda, ki se uporablja v tehnološkem procesuagr. tehnološka zrelost zrelost, pri kateri se sadovi, plodovi trgajo za prodajo, predelavo, skladiščenje; soc. tehnološko okolje zaradi tehnologije spremenjeno okolje tehnolóško prisl.: tehnološko zahtevni izdelki; tehnološko razvita družba
  2.      tehtálec  -lca [c in lc] m () kdor (poklicno) kaj tehta: tehtalec živine; tehtalec na javni tehtnici; nakladalci in tehtalci
  3.      tehtálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na tehtanje: tehtalni mehanizem / tehtalna posodica ♦ obrt. tehtalni stroj priprava za avtomatsko tehtanje testa
  4.      téhtanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od tehtati: tehtanje paketov, živine; redno tehtanje med shujševalno kuro / tehtanje dokazov / tehtanje ljudi po dejanjih / odločiti se po dolgem tehtanju
  5.      téhtar  -ja m (ẹ̑) redko tehtalec: zaslužek tehtarja
  6.      tehtarína  -e ž () plačilo za tehtanje: plačati tehtarino
  7.      téhtati  -am nedov. (ẹ̑) 1. ugotavljati, določati težo s tehtnico: tehtati meso, tovor, zaboj; natančno, ekspr. pošteno tehtati; vsak teden se tehtam / tehtati na kuhinjski tehtnici 2. s prislovnim določilom imeti določeno težo: novorojenček je tehtal tri kilograme 3. z dvigi z rokami poskušati ugotoviti težo; težkati: dvignil je nahrbtnik in ga tehtal / tehtati v roki 4. s podrobnim razčlenjevanjem, raziskovanjem dejstev, podatkov spoznavati resnične lastnosti česa: tehtati dokaze, možnosti; tehtati svoj položaj / tehtati vsako besedo // ocenjevati: tehtati prostovoljce, tekmovalce; delavnosti ne tehtamo po besedah // premišljevati: tehtal je, kaj bi s tem izgubil, kaj pridobil; dolgo je tehtal, kaj naj stori tehtajóč -a -e: govoril je počasi, tehtajoč vsako besedo; tehtajoč pogled téhtan -a -o: natančno tehtana zdravila
  8.      téhten  -tna -o prid., téhtnejši (ẹ́) 1. ki ima velik pomen, veliko vrednost: tehten članek, prispevek; sporočilo je tehtno / tehtna odločitev; njegova beseda je tehtna / tehten sodelavec, ustvarjalec / kulturno, politično tehtno središče pomembno // ki izraža, kaže, da se čemu pripisuje tak pomen, taka vrednost: spregovoriti s tehtnim glasom; njegove kretnje so umirjene in tehtne 2. ki je zaradi pomembnosti določene stvari vreden upoštevanja: tehten dokaz, razlog; izostati zaradi tehtnega vzroka ● star. ujeti veliko tehtnih polhov težkih téhtno prisl.: tehtno govoriti
  9.      téhtnica  -e ž (ẹ̑) priprava za tehtanje: naravnati, umeriti tehtnico; uravnotežena tehtnica; občutljivost tehtnice / tehtnica se izravna, nagne; dati, stopiti na tehtnico; skodelici tehtnice; jeziček na tehtnici / decimalna tehtnica s katero se tehta breme z desetkrat lažjimi utežmi; javna tehtnica; kuhinjska, osebna, živinska tehtnica; viseča tehtnica za tehtanje v visečem položaju; vzmetna, vzvodna tehtnica; pren. tehtnica pravičnosti ● ekspr. tehtnica se nagiba v njihovo korist imajo boljši, ugodnejši položaj; ekspr. tehtnica se še ni nagnila ni še jasno, odločeno; ekspr. tehtnico bo spet nagnil sebi v prid naredil bo tako, da bo zanj dobro, koristno; ekspr. s tem dejanjem je položil na tehtnico vse tvegal, da izgubi vse; ekspr. njegovo življenje je na tehtnici je v smrtni nevarnosti; mogoč je najbolj neugoden razplet; knjiž. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran oni so imeli več možnosti za zmago; rojen v znamenju tehtnice v času od 24. septembra do 23. oktobra; publ. tvoriti jeziček na tehtnici odločilno prispevati k zmagi, prevladi ene izmed dveh straniastr. Tehtnica sedmo ozvezdje živalskega kroga; fiz. torzijska tehtnica priprava za merjenje zelo majhnih sil z zasukom prečke, obešene na nitki, žici; obrt. karatna tehtnica ki kaže težo dragega kamna v karatih; teh. analitična tehtnica ki omogoča tehtanje do 0,0001 g natančno; lekarniška tehtnica ki omogoča zelo natančno tehtanje od 1 g do 1 kg; precizijska tehtnica ki omogoča zelo natančno tehtanje od 0,01 g do 1 g; rimska tehtnica viseča vzvodna tehtnica s premično utežjo; vodna tehtnica kratka letev z vdelano cevko, delno napolnjeno s tekočino, za določanje vodoravne lege
  10.      téhtničar  -ja m (ẹ̑) 1. izdelovalec, popravljavec tehtnic: odnesti tehtnico k tehtničarju 2. tehtalec: tehtničar v rudniku, skladišču
  11.      tehtnína  -e ž () pristojbina za tehtanje: zvišati tehtnino na javnih tehtnicah
  12.      téhtnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost tehtnega: tehtnost razprave / tehtnost dokaza, vzroka / glas, poln tehtnosti
  13.      tehtovít  -a -o prid. () zastar. tehten: tehtoviti razlogi
  14.      tehtovítost  -i ž () zastar. tehtnost: tehtovitost razlogov
  15.      ágrotéhničen  -čna -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na agrotehniko: agrotehnični ukrepi; agrotehnična metoda; moderna agrotehnična sredstva
  16.      ágrotéhnika  -e ž (-ẹ́) tehnična sredstva in metode dela z njimi v kmetijstvu in poljedelstvu: pospeševanje kmetijske proizvodnje z moderno agrotehniko
  17.      bíotéhnika  -e ž (-ẹ́) veda o uporabi tehnike pri gojenju organizmov: živinska biotehnika
  18.      bíotéhniški  -a -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na biotehniko: biotehniška fakulteta / uporaba biotehniškega orožja
  19.      birotéhnika  -e ž (ẹ́) adm. vse administrativno tehnično delo: prizadevanje za izboljšanje birotehnike // tehnični pripomočki in oprema za to delo
  20.      dotehdôb  prisl. () star. dozdaj, doslej
  21.      dotehmál  [a] prisl. () star. do takrat, dozdaj: slovo je bilo težko, ker dotehmal še ni šel od doma
  22.      dotéhtati  -am dov. (ẹ̑) končati tehtanje: prodajalka je dotehtala; pren. nisem še dotehtal njene cene
  23.      eléktrotéhničen  -čna -o prid. (ẹ̑-ẹ́) nanašajoč se na elektrotehniko: elektrotehnični izdelki / elektrotehnična šola elektrotehniška šolateh. elektrotehnični baker, porcelan baker, porcelan, ki se uporablja v elektrotehniki
  24.      eléktrotéhnik  -a m (ẹ̑-ẹ́) 1. strokovnjak za elektrotehniko: sodelovanje elektrotehnikov in fizikov / pog. brucovanje elektrotehnikov slušateljev elektrotehnike 2. strokovnjak za elektrotehniko s srednjo izobrazbo: razpisano je delovno mesto za elektroinženirja in elektrotehnika šibkega toka
  25.      eléktrotéhnika  -e ž (ẹ̑-ẹ́) veda o uporabi električne energije v tehnične namene: študira elektrotehniko; fakulteta za elektrotehniko / inženir elektrotehnike // tehnika, ki izkorišča izsledke te vede: pomen elektrotehnike za celotno gospodarstvo

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA