Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

teh (2.144-2.168)


  1.      samogóvor  -a m (ọ̑) daljši govor ene osebe, navadno kot del dialoga: nestrpno je prekinil njen samogovor; poslušali so očetove dolge samogovore o življenju / igralec bi moral svoj samogovor povedati glasneje ♦ lit. notranji samogovor pripovedna tehnika, ki podaja misli in čustva osebe tako, kakor da jih ta govori // ekspr. govorjenje sebi, navadno glasno: nerodno mu je bilo, ker so njegov samogovor slišali tudi drugi ♪
  2.      samohóden  in samohôden -dna -o prid. (ọ̄; ó) teh. ki se v nasprotju z napravami svoje vrste premika na lastni pogon: samohodni žerjav; samohodna razpršilna naprava za škropljenje trte ♦ voj. samohodni top ♪
  3.      sámoizbíra  -e ž (ȃ-ȋ) izbira blaga brez pomoči prodajalca: v teh prodajalnah je mogoča samoizbira; poslovanje po sistemu samoizbire in samopostrežbe ♪
  4.      sámoizpóved  -i ž (ȃ-ọ̑) knjiž. osebna, lastna izpoved: njegova samoizpoved jo je zelo pretresla; umetnikova samoizpoved / povest v obliki samoizpovedi / pesnik je v teh samoizpovedih neposreden in iskren ♪
  5.      samolásten  -tna -o prid. (ā) 1. knjiž. poseben, individualen: vsako obdobje literature ima samolastno strukturo / to je naredil na svoj samolastni način 2. zastar. svojevoljen, samovoljen: samolastna zapustitev delovnega mesta; samolastno poseganje v zasebno življenje / njegovi samolastni ukrepi // samodržen: samolastni vladarji / samolastna država ● zastar. zavedal se je, da je samolasten gospodar samostojen, neodvisen ◊ bot. samolastna oprašitev oprašitev s pelodom istega cveta samolástno prisl.: samolastno so odšli domov; samolastno se vseliti; sam.: koliko je v teh pesnikih samolastnega ♪
  6.      sámonakladálen  -lna -o prid. (ȃ-ȃ) teh. ki v nasprotju z napravami svoje vrste naklada sam: preurediti nakladalno napravo v samonakladalno ♪
  7.      sámonosílen  -lna -o prid. (ȃ-ȋ) teh. ki ne potrebuje dodatnih nosilnih elementov, opor: samonosilna konstrukcija / samonosilna stena ♦ elektr. samonosilni nadzemni kabel nadzemni kabel, ki je dovolj močen, da lahko visi med razmeroma oddaljenimi oporišči ♪
  8.      sámopostréžba  -e ž (ȃ-ẹ̑) 1. nakupovanje, pri katerem si kupec z že pakiranim, stehtanim blagom postreže sam: v tej trgovini so uvedli samopostrežbo; poslovanje po sistemu samoizbire in samopostrežbe // samopostrežna trgovina: odprli so novo samopostrežbo; kupovati v samopostrežbi 2. postrežba, pri kateri si gost z izbranimi jedmi, pijačo postreže sam: v tej restavraciji je samopostrežba ♪
  9.      sámorazdejánje  -a s (ȃ-ȃ) knjiž. samouničenje: v teh pesmih se razkriva človekovo samorazdejanje / samorazdejanje humanizma ♪
  10.      sámoreševálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ-ȃ) teh. maska, ki za krajši čas varuje dihalne organe pred strupenimi plini: rudarji so opremljeni s samoreševalci ♪
  11.      samorézen  -zna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑) teh., v zvezi samorezni vijak vijak, ki si ob privijanju, zavijanju, navadno v pločevino, sam vreže, zareže utor ♪
  12.      samosvój  -ôja -e prid. (ọ́ ó) 1. ki misli, ravna po svoje, ne oziraje se na mnenje, nasvete drugih: samosvoj otrok; bil je samosvoj in jezljiv; postala je tako samosvoja / ta konj je zelo samosvoj trmast // čudaški, poseben: bil je malo samosvoj človek 2. knjiž. ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od stvari svoje vrste: ti ljudje govorijo samosvoj jezik; kraj leži v središču te male, samosvoje pokrajine / imeti samosvoj položaj v državi poseben / samosvoj stil / skladba razodeva samosvojega ustvarjalca 3. publ. lasten posameznemu, tipičen za posameznega: to je tisto, kar je samosvoje narodu / prispevali so k razvoju dokaj samosvoje tehnike 4. zastar. svoj, lasten: hiša ima samosvoj odtok / armada ni tvorila samosvoje celote / samosvoja hvala samohvala 5. knjiž. neodvisen, samostojen: bili so spet samosvoji in gospodarji svoje zemlje; z zaposlitvijo je končno postala samosvoja / zatirati samosvoje misli svobodne samosvôje prisl.: samosvoje doživljati svet; družina je živela samosvoje ♪
  13.      sámovózen  in sámovôzen -zna -o prid. (ȃ-ọ̄; ȃ-ó) teh. ki se v nasprotju z napravami svoje vrste premika na lastni pogon; samohoden: samovozni škropilnik; samovozna nakladalna naprava ♪
  14.      sanitáren  -rna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na sanitarije: sodobna sanitarna oprema / sanitarni prostori 2. nanašajoč se na zdravstvene razmere, zdravstvo sploh: sanitarni predpis, ukrep / sanitarna inšpekcija; sanitarna služba / sanitarni tehnik // v zvezi sanitarni kordon, nekdaj pas ozemlja, čez katerega je prehod prepovedan zaradi preprečitve širjenja nalezljivih bolezni: določiti sanitarni kordon ◊ gozd. sanitarna sečnja sečnja bolnega in poškodovanega drevja; teh. sanitarni inštalacijski vozel celotna inštalacija na enem mestu v stavbi, vezana na sanitarije; sanitarna armatura sanitárno prisl.: sanitarno urediti mesto sanitárni -a -o sam., pog.: sanitarni je zelo natančen sanitarni inšpektor; sanitarna je kontrolirala trgovine sanitarna inšpekcija ♪
  15.      sarkázem  -zma m (ā) zelo negativen, poniževalen odnos do česa: njegov pogled je izražal sarkazem; v teh besedah je bilo čutiti brezobziren sarkazem; govoriti s sarkazmom; ironija in sarkazem ♪
  16.      satelít  -a m (ȋ) 1. nebesno telo, ki kroži okoli kakega planeta: zemlja in njen satelit luna; hodi okrog nje kot satelit / naravni satelit ♦ astr. Jupitrovi sateliti // temu podoben tehnični izdelek, opremljen z različnimi instrumenti, napravami: izstreliti satelit; okrog zemlje kroži že veliko satelitov; spremljati olimpiado preko satelita / komunikacijski, meteorološki, navigacijski satelit; sateliti za znanstveno raziskovanje / umetni satelit 2. publ. formalno samostojna država, vlada, politično in gospodarsko podrejena močnejši državi, vladi: poraz Nemčije in njenih satelitov ♪
  17.      sátir  in satír -a m (ȃ; ȋ) v grški mitologiji spremljevalec boga Dioniza, upodobljen kot človek s kozjimi nogami, kozjo brado in repom: v teh gozdovih so živeli satiri in nimfe; pohoten kot satir ♪
  18.      scéničen  -čna -o prid. (ẹ́) scenski: izvirnost v scenični tehniki / scenični učinki / scenična pripoved ♪
  19.      sedimentírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. sesedati se, usedati se: blato sedimentira; glina je sedimentirala v plasteh 2. med. ločevati se na sestavne dele, pri čemer prehajajo težji deli v nižjo lego: kri sedimentira; preh. sedimentirati seč v laboratoriju sedimentíran -a -o: sedimentirana ilovica ♪
  20.      ségati  -am nedov. (ẹ̄) 1. iztegovati roko z namenom priti do česa, prijeti kaj: pogosto je segal na pladenj s pecivom; segati v vrečo / roka sega po kozarcu; segati po knjige / pri pozdravu segati komu v roko 2. zajemati določeno časovno obdobje: v pripovedovanju je segal daleč nazaj v preteklost / spomini mu segajo v mlada leta / s to povestjo sega avtor v sodobni svet 3. pri širjenju, napredovanju nahajati se do kod: smrad iz tovarne sega do mesta; ob poplavi je voda segala do hiš / korenine teh rastlin segajo globoko v zemljo // biti, nahajati se v prostoru do kod: do te meje sega listnati gozd; led je segal čez vso dolino; gorovje sega še v sosednje države / krilo sega čez kolena; lasje ji segajo do pasu; police segajo od tal do stropa / njegova moč, oblast sega daleč 4. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa sobesedilo: med pogovorom je pogosto segal po kozarcu; bralci radi segajo po dobrih knjigah radi berejo dobre knjige / turisti so segali po raznih spominkih so jih kupovali 5. ekspr. uporabljati: gospodinja sega le po najboljših čistilnih sredstvih ● ekspr. kamor oči segajo, so sama polja vsenaokrog; ne sega mu niti do gležnjev po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; z vprašanji so mu segali v besedo so ga prekinjali; pripombe segajo v jedro problema se nanašajo na njegovo bistvo; segati v pogovor udeleževati se pogovora; ekspr. rad je segal po steklenici rad je pil (alkoholne pijače) segajóč -a -e: do gležnjev segajoče krilo; lasje, segajoči na obraz; v srce segajoča pesem ♪
  21.      segreválen  -lna -o [sǝg in seg] prid. (ȃ) nanašajoč se na segrevanje: segrevalne naprave / segrevalna tehnika ♪
  22.      segrévanje  -a [sǝg in seg] s (ẹ́) glagolnik od segrevati: segrevanje vode, zraka; raztezanje kovine pri segrevanju / segrevanje gum zaradi trenja ♦ elektr. indukcijsko segrevanje; teh. infrardeče segrevanje na osnovi infrardeče svetlobe ♪
  23.      sekálnik  -a m (ȃ) stroj za sekanje: sekalnik pločevine ♦ les. stroj za sekanje manj vrednega tehničnega lesa v sekance ♪
  24.      sékcija  -e ž (ẹ́) 1. notranja organizacijska enota uprave, ustanove, društva, ki opravlja določeno dejavnost v okviru celote, odsek: ustanoviti sekcijo; v društvu uspešno delajo številne sekcije / dramska, likovna sekcija; leksikološka in dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik; sestanek tehniške sekcije terminološke komisije 2. knjiž. del, odsek: osrednja sekcija mostu je poškodovana; montirali so zadnjo sekcijo ladje / sekcija 1 A na karti 3. med. preiskovanje trupla ali organov z rezanjem zaradi ugotovitve njihove zgradbe: opraviti sekcijo ● publ. delali so plenarno in po sekcijah ločeno po skupinah in obravnavani tematiki; redko sekcija godal, pihal skupina ♪
  25.      sékel  -kla m (ẹ́) šekel: tehtati s sekli / plačati šestdeset seklov za zemljišče ♪

   2.019 2.044 2.069 2.094 2.119 2.144 2.169 2.194 2.219 2.244  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA