Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tega (2476)

1.      botéga  -e ž (ẹ̑) nar. primorsko manjša trgovina: tržaške botege ♪
2.      dotegamál  [au̯] prisl. (ȃ) zastar. dozdaj, doslej: dotegamal se ni oglasil ♪
3.      iztégati  -am in stégati -am nedov. (ẹ̄) iztegovati: iztegati noge, roke / oreh iztega veje čez cesto / iztegali so vratove, da bi bolje videli ∙ nizko vsi samo iztegajo jezike nenaklonjeno govorijo, opravljajo; ekspr. potepuh je in ne zna drugega kot iztegati roko beračiti ♪
4.      natéga  -e ž (ẹ̑) teh. priprava v obliki cevi za izvlečenje, pretakanje tekočine: odstraniti vodo z natego; steklena natega / izvleči polno natego vina / princip natege ♪
5.      potéga  -e ž (ẹ̑) teh. gumijasta ali plastična cev za izvlečenje, pretakanje tekočine ♪
6.      potégalica  -e ž (ẹ̄) nar. priprava v obliki vrvi za potegovanje, vlečenje: potegalica se je utrgala ♪
7.      potegálka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) rib. vlačilna mreža, s katero se zagradi priobalni del morja in s pritegovanjem k obali lovijo ribe; trata: loviti s potegalko ♪
8.      potégati  -am nedov. (ẹ̄) zastar. potegovati: hitro je potegal za vrv / potegal se je za prvo mesto ♪
9.      potegávščina  -e ž (ȃ) neresen, smešen ali zabaven dogodek, s katerim se kdo prevara, ukani: vse je bila le velika potegavščina, a on tega ni spoznal // neresen, smešen ali zabaven dogodek sploh: od srca se je nasmejal njegovim potegavščinam; bil je pripravljen na vse potegavščine / ekspr. privoščiti si potegavščino na profesorjev račun / pogovarjali so se o šolskih potegavščinah ♪
10.      pretéga  -e ž (ẹ̑) 1. redko preteg: pretega žil 2. zastar. neprijetnost, težava: pripovedoval mu je o svojih pretegah; duševne pretege 3. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na vse pretege zelo: na vse pretege ga je hvalila; kričati na vse pretege ♪
11.      pretégati  -am nedov. (ẹ̄) redko pretegovati: pretegati ude / leno se pretegati ♪
12.      raztégati  -am nedov. (ẹ̄) zastar. raztezati: raztegati krila / gozd se raztega daleč proti severu sega ♪
13.      stéga  -e ž (ẹ́) gozd. orodje za merjenje debeline lesa; gozdarske klešče: meriti debla s stego ♪
14.      zatéga  -e ž (ẹ̑) navt. jeklena vrv za utrditev jamborov ♪
15.      zatégadélj  prisl. (ẹ̑-ẹ̄) star. zato: pomagal mu je zategadelj, ker je čutil naklonjenost do brezdomcev / poklical jo je zategadelj, da bi jo posvaril / v vezniški rabi bral je le posamezne pesmi, zategadelj ni imel celovite predstave o pesnikovem delu ♪
16.      zatégavóljo  prisl. (ẹ̑-ọ̄) zastar. zato: s tem bogatašem se je omožila samo zategavoljo, ker ni hotela živeti v revščini / v vezniški rabi njegov prijatelj je imel velik vpliv, zategavoljo se mu je priporočil ♪
17.      a...  ali à... predpona v sestavljenkah (ȁ) za izražanje manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: ahuman, alogičen, amoralnost; asepsa, ateizem ♪
18.      absolútnost  -i ž (ȗ) knjiž. lastnost absolutnega: absolutnost in relativnost gibanja; zanikati načelo absolutnosti / absolutnost in kategoričnost tega vladarja ♪
19.      adépt  -a m (ẹ̑) knjiž. 1. kdor se uvaja v kako vedo: muzikalno znanje tega adepta kompozicije je premalo poglobljeno; mladi adepti modernistične šole 2. goreč pristaš kake ideologije: adepti panslavizma / eden najbolj vdanih adeptov umetnosti ♪
20.      admirál  -a m (ȃ) 1. najvišji vojaški čin v mornarici ali nosilec tega čina: admiral Jugoslovanske ljudske armade 2. tip zahodnonemškega osebnega avtomobila znamke Opel: pred hišo se je ustavil opel admiral 3. zool. velik dnevni metulj s pisanimi krili, Pyrameis atalanta ♪
21.      admiralitéta  -e ž (ẹ̑) v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice: britanska admiraliteta / straža pred admiraliteto pred poslopjem tega poveljstva // admiralski zbor, admirali: vsa admiraliteta in generaliteta ♪
22.      adoptírati  -am dov. in nedov. (ȋ) vzeti tujega otroka za svojega; posvojiti: želel je tega otroka adoptirati; pren. domačini priseljencev niso adoptirali adoptíran -a -o: adoptirana hči ♪
23.      aerobióza  -e ž (ọ̑) biol. pridobivanje življenjske energije z uporabo prostega kisika ♪
24.      agrúmi  -ov m mn. (ȗ) južno sadje kiselkastega okusa: uvažamo agrume: pomaranče, mandarine, limone ♪
25.      ájati  -am nedov. (ā) otr. 1. ležati, spati: punčka že aja 2. preh. pestovati, ujčkati: ženske so ajale otroke, ki so jim že skoraj spali v naročjih; pren., ekspr. tega človeka pa res vsi ajajo ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226