Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tati (2.536-2.560)


  1.      zádružan  -a in zadružàn in zadružán -ána m (á; ȁ á; ȃ) 1. redko zadružnik: postati zadružan 2. lit. član literarno-političnega dijaškega društva Zadruga ob koncu 19. stoletja: zbirališče zadružanov; ligaši in zadružani ♪
  2.      zádružnik  in zadrúžnik -a m (á; ȗ) član zadruge: postati zadružnik; skupna lastnina zadružnikov ♪
  3.      zadržáti  -ím dov. (á í) 1. s prijemom ohraniti v določenem položaju, na določenem mestu: hotel je planiti pokonci, ko ga je zadržala trda roka; zadržal ga je, da ni omahnil v prepad / zadržal je konja, da sem stopil na voz; zadržal je psa, da ni planil nanj / zadržal je nihalna vrata, da je lahko vstopila 2. narediti, da kaj gibajočega, premikajočega se ne nadaljuje gibanja: zadržal je kotaleč se kamen; podstavili so coklo, da bi zadržala vagon / jez je zadržal, kar je neurje odneslo v reko / zadržali so sovražnikove tanke 3. narediti, da kaj ne izteka, odteka: z dlanjo je zadržal vodni curek; pritisnil je na žilo, da bi zadržal kri / zadržati solze / zadržati vodo zavestno ne izprazniti sečnega mehurja; pren. zadržati življenje 4. povzročiti, da kaj ne more skozi: filter zadrži trdne delce / smrekove veje zadržijo dež 5. narediti, da se kaj ne širi a) na večjo površino: z brisalko je zadržala razlito tekočino b) v okolico: ta prst zadrži veliko vlage / peč zadrži toploto 6. narediti, da kaj ne gre takoj tja, kamor je namenjeno: zadržati pismo; zadržati pošiljko zaradi kontrole 7. z glagolskim samostalnikom narediti, da kaj ne napreduje, ne dosega višje stopnje: suša je zadržala rast; zadržati gospodarski razvoj / zadržati epidemijo ♦ jur. zadržati postopek 8. z glagolskim samostalnikom narediti, da se kaj ne opravi, uresniči takoj: zadržati izplačilo; zadržati izvršitev kazni; zadržati zvišanje cen 9. narediti, da se kaj ne izrazi, pokaže: zadržati jezo, radovednost, sovraštvo // z glagolskim samostalnikom ne narediti tega, kar določa samostalnik: zadržati dih, jok, smeh / zadržati korak 10. narediti, da kdo za krajši čas ostane na določenem mestu: zadržal ga je, da mu je razložil svoj načrt; zadržati koga na kosilu // s svojo voljo, vplivom narediti, da kdo ne preneha biti na določenem mestu: zadržati koga na policiji, v bolnišnici; v lepem vremenu ga nič ne more zadržati v stanovanju // povzročiti, da kdo ne uresniči, kar namerava, hoče: jutri se bo vrnil, če ga kaj posebnega ne bo zadržalo; nič ga ni moglo zadržati, da ne bi izpeljal svojega načrta 11. publ. obdržati: nekaj stvari je zadržal, drugo je razdelil / divizija mora obmejno področje zadržati v svojih rokah / zadržati funkcijo, privilegije / zadržati enako stopnjo rasti dohodkov kot prejšnje leto / zadržati posel zadržáti se 1. s prislovnim določilom ostati daljši čas kje: rad se je zadržal pri nas; spotoma se bomo zadržali v Postojni / otroci so se dalj časa zadržali pri slonih / predsednik se je z gosti zadržal v daljšem pogovoru 2. publ. določen čas obravnavati: na seji so se zadržali zlasti ob premajhni delavnosti nekaterih članov; zadržimo se pri tem pojavu, vprašanju 3. ostati miren, preudaren tudi v razburljivih okoliščinah: novica ga je zelo vznemirila, toda zadržal se je; ob pogledu na kraj nesreče se ni mogel zadržati 4. s prislovnim določilom izraziti, pokazati tako razpoloženje, odnos do ljudi, okolja, kot ga izraža določilo: spoštljivo se zadržati do koga, proti komu; glej, da se boš dobro zadržal; lepo se zadržati ● redko preperel list se je zadržal v travi od prejšnje jeseni je ostal; publ. ime manufaktura se je zadržalo do danes je ostalo, se je ohranilo; star. zna se zadržati se vesti zadržán -a -o 1. deležnik od zadržati: zadržana žival je silila naprej; pismo je bilo zadržano 2. ki svojih misli, čustev ne izraža v izraziti, opazni obliki: zadržan človek; do nje, proti njej je bil vljuden, toda zadržan / biti zadržane narave; zadržano vedenje / zadržan glas, obraz // ki ni jasen, izrazit: zadržan smeh; zadržano veselje 3. ki izraža (delno) omejitev soglašanja s čim: zadržana kritika; zadržano mnenje / doživeli so zadržan sprejem nenaklonjen, odklonilen 4. ki ne vzbuja pozornosti: zadržane barve / zadržana obleka 5. v povedni rabi ki mora biti v določenem času zaradi opravkov, obveznosti drugje: jutri ne bo prišel, ker je zadržan; prisl.: zadržano govoriti, hvaliti; zadržano naklonjen ♦ muz. zadržano označba za spremembo hitrosti izvajanja ritenuto; označba za hitrost izvajanja sostenuto; sam.: v njem je nekaj umirjenega in zadržanega ♪
  4.      zafilozofírati  -am dov. (ȋ) ekspr. začeti filozofirati: zafilozofirali so o literaturi / tako življenje bi bilo dolgočasno, je zafilozofiral rekel, povedal zafilozofírati se 1. zaradi filozofiranja se zadržati kje predolgo: spet se je zafilozofiral in zamudil kosilo 2. zaradi zavzetega filozofiranja postati nedostopen, nezainteresiran za drugo: tako se je zafilozofiral, da ni videl ničesar okoli sebe ♪
  5.      zafračkáti  -ám dov. (á ȃ) pog., ekspr. zapraviti, razmetati (denar): vse, kar je imel, je zafračkal / zafračkati čas ♪
  6.      zafrčkáti  -ám dov. (á ȃ) pog., ekspr. zapraviti, razmetati (denar): vso plačo je zafrčkal; zafrčkati za drobnarije / zafrčkati dan ♪
  7.      zafrečkáti  -ám dov. (á ȃ) pog., ekspr. zapraviti, razmetati (denar): vse svoje premoženje je razprodal in zafrečkal / zafrečkati svoj prosti čas ♪
  8.      zafrfráti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. zafrfotati: ptič je zafrfral s pisanimi krili / krilo je zafrfralo okrog plesalke zaplapolalo, zavihralo ♪
  9.      zafúčkati  -am dov. (ȗ) 1. nar. vzhodno zažvižgati, zapiskati: fant je zafučkal, da bi jih opozoril nase 2. nižje pog. zapraviti, razmetati: vse svoje premoženje je zafučkal / zafučkal je svoje dobro ime ♪
  10.      zagámanost  -i ž (ā) nižje pog. neumnost, togost, trdovratnost: očitati komu zagamanost ♪
  11.      zagnojíti  -ím dov., zagnójil (ȋ í) knjiž. pognojiti: zagnojiti izčrpano zemljo / zagnojiti trtam, trte; zagnojiti vrtnico z umetnim gnojilom zagnojíti se nav. 3. os. postati gnojen: rana, tkivo se zagnoji zagnojèn -êna -o: zagnojen prst; njiva, zagnojena s hlevskim gnojem ♪
  12.      zagoréti  -ím dov., zagôrel (ẹ́ í) 1. začeti goreti: suho dračje je hitro zagorelo; za skednjem je zagorel tudi hlev; po hribih so zagoreli kresovi / brezoseb. ob suši je zaporedoma zagorelo na več krajih 2. z gorenjem začeti dajati svetlobo: sveča je zagorela z visokim plamenom / luči, žarnice so zagorele in spet ugasnile / na semaforju je zagorela zelena luč / ekspr. pod oknom je zagorela kresnica 3. ekspr. močno zasijati, zažareti: lunin krajec je že zagorel na nebu; nebo je zagorelo v zarji; oblaki so zagoreli v rdeči barvi / ko bo zagorel dan, bodo že na drugi strani ko se bo zdanilo 4. ekspr. pojaviti se, začeti obstajati v veliki meri: v njej zagori hrepenenje, strast; v srcu mu je zagorelo sovraštvo / v deželi je zagorel velik upor // pokazati se v veliki meri: v očeh mu zagori ogenj, posmeh; kar zagorela je v radovednosti, zmagoslavju // v zvezi z od čustveno se zelo vznemiriti: zagorel je od presenečenja, upornosti 5. ekspr., v zvezi z za izraziti, pokazati veliko prizadevnost, navdušenje: v hipu je zagorel za nov načrt, za pravično stvar / zagorel je za sosedovo hčerko 6. dobiti rjavo barvo kože: na počitnicah je lepo zagorel; zagoreti v obraz, po hrbtu 7. ekspr. postati rdeč, zardeti: ustnice so ji zagorele in zadrhtele; obraz ji je vroče zagorel / zagoreti od jeze, sramu zagôrel tudi zagorèl in zagorél -éla -o: od sonca zagorela koža; po zagorelem polenu skačejo plamenčki ♪
  13.      zagospodováti  -újem dov. (á ȗ) 1. začeti gospodovati: v deželi so zagospodovali tujci; zagospodovati nad kom / v njem je zagospodoval razum dobil premoč, prevladal 2. zastar. postati gospodar, zagospodariti: na kmetiji je zagospodoval sin ♪
  14.      zagostíti  -ím dov., zagóstil (ȋ í) narediti kaj s čim dodanim (bolj) gosto, polno: jed zagostimo s krompirjem; zagostiti golaž z moko / zagostiti rušo s travo zagostíti se postati (bolj) gost, poln: gozd se zagosti; krošnja se zagosti šele tretje leto zagoščèn -êna -o: juha, zagoščena s prežganjem ♪
  15.      zagovédnost  -i ž (ẹ̑) slabš. nerodnost, surovost: očitati komu zagovednost / izreči, storiti kako zagovednost ♪
  16.      zagozdíti  -ím in zagózditi -im dov., zagózdil (ȋ í; ọ̄) 1. z zabitjem zagozde, zagozd narediti, da je kaj trdno nameščeno: zagozditi podpornike, zagozditi toporišče / zagozditi vratno krilo s koščkom lesa 2. dati, potisniti kaj kam tako, da je tam trdno nameščeno: zagozditi kamen pod kolo; zagozditi klin v špranjo; s privijanjem vijaka zagozditi vložek v luknjo // dati, spraviti kaj v položaj, iz katerega ne more priti: deroča voda je zagozdila čoln med stebre mostu; zagozdil se je med skale, da ga voda ni mogla odnesti / ekspr.: zagozdil je glavo med dlani; zagozdil je nogo med vrata 3. ekspr. z nabiranjem, kopičenjem na določenem mestu narediti neprehodno: rov so zagozdile odkrušene skale; ulico so zagozdili tovornjaki; množica je za hip zagozdila vrata zagozdíti se, in zagózditi se 1. priti v kaj ozkega, ovirajočega in tam ostati, se ne premikati: pri plezanju iz luknje se je zagozdil; med podkev in kopito se je zagozdil kamen; pri žaganju se je rezilo zagozdilo / plavajoči led se je zagozdil v soteski; pren. v možgane se mu je zagozdila trdovratna misel 2. ekspr. premikajoč se priti v položaj, ki zaradi nabiranja, kopičenja česa preprečuje gibanje, prehajanje: pred mostom se je zagozdila kolona avtomobilov; med vrati se je zagozdila skupina gostov // zaradi nabiranja, kopičenja česa na določenem mestu postati neprehoden: cestišče se je zagozdilo z avtomobili zagozdèn -êna -o: rov je zagozden s skalo; v razbitem avtomobilu zagozdena ženska ♪
  17.      zagrenéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. nav. 3. os. dobiti nekoliko grenek okus: kruh, moka zagreni / brezoseb. v ustih mu je zagrenelo; pren. ob misli na to mu je vse zagrenelo 2. postati žalosten, razočaran: v takih razmerah človek zagreni zagrenèl in zagrenél -éla -o: zagrenel obraz; zagrenela moka ♪
  18.      zagreníti  -ím dov., zagrénil (ȋ í) narediti kaj manj prijetno, manj srečno: zagreniti komu mladost; s tem si je zagrenil življenje / te skrbi so mu zagrenile počitnice; pesn. misel, da je ne bo več videl, mu je zagrenila dušo // povzročiti, da je kdo žalosten, razočaran: nesreča ga je zagrenila; to ga je tako zagrenilo, da se je začel izogibati družbi zagreníti se postati žalosten, razočaran: zaradi teh doživetij se je zagrenil / glas se ji je zagrenil zagrenjèn -êna -o: zagrenjen človek; postati zagrenjen; prisl.: zagrenjeno molčati ♪
  19.      zahírati  -am dov. (ȋ) knjiž. 1. zaostati v rasti, telesnem razvoju: piščanci zahirajo zaradi bolezni, pomanjkanja toplote 2. oslabeti, onemoči: veliko ljudi je zahiralo od lakote in pomrlo zahíran -a -o: zahiran otrok ♪
  20.      zahladíti  -ím dov., zahládil (ȋ í) knjiž. 1. hladno zapihati: čez polje je zahladil veter 2. brezoseb. shladiti se, postati hladno: zunaj je zahladilo / ogrnil si je plašč, ker ga je zahladilo ker je začutil hlad ♪
  21.      zahodnjáštvo  -a s (ȃ) način življenja in mišljenja, značilen za zahodnjake: očitati komu zahodnjaštvo ♪
  22.      zahomotávati  -am nedov. (ȃ) ekspr. zavijati, ovijati: zahomotavati koga v odejo zahomotávati se zapletati se, zamotavati se: zahomotavati se v mrežo ♪
  23.      zahrčáti  -ím dov. (á í) redko 1. zasmrčati: zadremal je in zahrčal; glasno zahrčati 2. zarezgetati: konj je zahrčal ♪
  24.      zahrípati  -am in -ljem dov. (í ȋ, í) 1. hripavo reči, povedati: ne hodi tja, je zahripal 2. redko postati hripav: ker je dosti govoril, je zahripal / glas mu je zahripal zahrípan -a -o: zahripan glas ♪
  25.      zahripéti  -ím dov. (ẹ́ í) redko 1. hripavo reči, povedati: hudo je, je zahripel 2. postati hripav: govornik je kmalu zahripel ♪

   2.411 2.436 2.461 2.486 2.511 2.536 2.561 2.586 2.611 2.636  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA