Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tati (136-160)



  1.      izšepetáti  -ám tudi -éčem dov., ẹ́) šepetaje reči, povedati: zadnje besede je izšepetala
  2.      izteptáti  -ám [tudi tǝp] dov.) s teptanjem spraviti iz česa: izteptati zrnje iz klasja
  3.      iztopotáti  -ám tudi -óčem dov., ọ́) ekspr. s topotanjem doseči, da kdo zapusti določen prostor: iztopotati predavatelja iz razreda / iztopotati igralca z odra
  4.      iztrepetáti  -ám in -éčem tudi strepetáti -ám in -éčem dov., ẹ́) prenehati trepetati: obstreljena ptica je iztrepetala / ekspr. plamen sveče je iztrepetal; prim. strepetati
  5.      iztúhtati  -am tudi stúhtati -am dov. (ú) pog. izmisliti si, domisliti se: iztuhtati načrt; dolgo je premišljeval, nazadnje pa je le iztuhtal, kako bo stvar uredil; kaj si spet iztuhtal ● pog. nikdar nisem mogel iztuhtati, kaj dela dognati, ugotoviti
  6.      izvŕtati  -am tudi zvŕtati -am dov. () 1. narediti luknjo v kaj z orodjem, ki se pri delu vrti: izvrtati desko / izvrtati zob // z vrtanjem narediti, izoblikovati: izvrtati en centimeter globoke izvrtine; izvrtati luknjo v les / izvrtati predor skozi led / črv je izvrtal rov 2. z vrtanjem spraviti iz česa: izvrtati kovice iz jeklenih konstrukcij 3. ekspr. z vztrajnim prizadevanjem priti do česa: končno se mu je le posrečilo izvrtati denar; izvrtati gradbeno dovoljenje / zate bomo že izvrtali kako primerno službo // z vztrajnim poizvedovanjem, izpraševanjem izvedeti: izvrtali so iz mene reči, ki jih nikakor nisem želel povedati; izvrtaj, kaj se je zgodilo s sinom izvŕtan tudi zvŕtan -a -o: stebri so od polžev ogrizeni in izvrtani; izvrtana luknja
  7.      karitatíven  -vna -o prid. () v krščanskem okolju dobrodelen: karitativne ustanove / prireditev v karitativne namene
  8.      kártati  -am tudi kartáti -ám nedov. (; á ) igrati igro s kartami: kartati s prijatelji
  9.      keketáti  -ám in -éčem nedov., ẹ́) oglašati se z glasom kek: lisice keketajo
  10.      tati  -am nedov. () izravnavati površine s kitom: kitati steno; kitati in gladiti / kitati luknje v lesu // zadelovati, pritrjevati s kitom šipe, zlasti okenske, v okvire: kitati šipe
  11.      kléntati  -am in klentáti -ám nedov. (ẹ̑; á ) nar. težko hoditi, šepati: ob palici je klental za njim
  12.      klepetáti  -ám in -éčem nedov., ẹ́) 1. nav. ekspr. živahno, sproščeno se pogovarjati o nepomembnih stvareh: spet klepeta pred hišo; klepetajo že celo uro / z njo rada klepetam se pogovarjam // govoriti, pripovedovati: ne ve, kaj klepeta / klepeta neumnosti / učenka rada klepeta 2. dajati ostre glasove z udarjanjem zgornjega dela kljuna ob spodnji del: čaplje, štorklje glasno klepetajo // redko, v zvezi z zobje šklepetati: zobje so mu klepetali od mraza klepetáje: živahno klepetaje sta krenili proti domu
  13.      klevetáti  -ám nedov.) nav. ekspr. dajati neresnične, zlonamerne izjave, s katerimi se jemlje komu ugled; obrekovati: sovražniki nas klevetajo / rada kleveta klevetán -a -o: klevetani sosed
  14.      klofutáti  -ám nedov.) dajati (komu) klofute: klofutal ga je po glavi; besno so se klofutali
  15.      klokotáti  -ám in -óčem nedov., ọ́) nav. ekspr. dajati kratke, votle glasove, navadno pri prehajanju vode čez kako oviro: med bregovi je klokotal potok; v zamašenih žlebovih klokota voda / deževnica je klokotala v odtočne jarke klokotaje tekla; vino mu je klokotalo po grlu / brezoseb. v čevljih mi klokota // dajati tem podobne glasove: v daljavi so klokotale strojnice klokotáje: klokotaje teči klokotajóč -a -e: smejati se s klokotajočim smehom; klokotajoč studenec
  16.      klopotáti  -ám in -óčem nedov., ọ́) 1. nav. ekspr. slišno, odsekano udarjati ob tla: cokle so klopotale po kamnitem tlaku / po kamenju klopotajo konjska kopita peketajo // dajati odsekane, navadno enakomerne glasove: štorklje so klopotale na strehi / čaplje so klopotale s kljuni; pren., ekspr. v sobi so klopotali pisalni stroji ∙ star. zobje so jim klopotali od mraza šklepetali // klopotaje premikati se: po hodniku so že zgodaj klopotali bolniki / konj je počasi klopotal naprej 2. slabš., redko govoriti, pripovedovati: ne ve, kaj klopota / klopota neumnosti klopotáje: hodil je, klopotaje s čevlji; štorklje so glasno klopotaje krožile nad hišami
  17.      kokotáti  -ám in -óčem nedov., ọ́) 1. oglašati se z glasom ko: kokoši so glasno kokotale 2. slabš. govoriti, navadno nerazumljivo, hitro: ves čas je kokotala
  18.      komatáti  -ám nedov.) dajati komat na žival, navadno na konja: težko je komatal / ekspr. fant je komatal konje napregal
  19.      komutatíven  -vna -o prid. () mat. zamenljiv: komutativne količine / komutativni zakon pravilo, da vsota ali zmnožek nista odvisna od vrstnega reda seštevancev ali množiteljev
  20.      komutatívnost  -i ž () mat. zamenljivost: komutativnost faktorjev pri množenju / zakon komutativnosti
  21.      konotatíven  -vna -o prid. () lingv., navadno v zvezi konotativni pomen pomen besede, izraza, ki je zlasti čustveno, osebnostno obarvan
  22.      konstatírati  -am dov. in nedov. () ugotoviti, dognati: zdravnik je konstatiral njeno smrt / z žalostjo je konstatiral, da se ne bo več vrnila spoznal, se zavedel
  23.      konzultatíven  -vna -o prid. () knjiž. svetovalen, posvetovalen: gre za njihove konzultativne pravice / osnovanje konzultativnih centrov / ima samo konzultativni glas
  24.      kopítati  -am nedov. ( ) 1. udarjati s (konjskim) kopitom: konja sta kopitala pred hišo / žival nemirno kopita 2. ekspr. slišno, ropotajoče hoditi: invalidi so kopitali z nožnimi protezami
  25.      koštáti  -ám nedov.) nižje pog. stati, veljati: šola ga dosti košta

   11 36 61 86 111 136 161 186 211 236  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA