Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tat (826-850)



  1.      bosják  -a m (á) 1. ekspr., redko bos človek: za njo je počasi hodil bosjak 2. knjiž., zlasti v ruskem okolju, nekdaj revež, brezdomec, potepuh: družil se je z bosjaki in tatovi / Gorki je ustvaril v literaturi tip bosjaka
  2.      bótanje  -a s (ọ̄) glagolnik od botati se: po dolgem botanju je trgovec popustil pri ceni
  3.      brán  -í ž () 1. knjiž. obramba: pripravljati se na bran; dvignili so se v bran dežele; roka je preslabotna za bran ∙ star. postaviti se, stati v bran skušnjavi upreti se, zoperstaviti se 2. star. varstvo, zaščita: jemati koga v bran 3. knjiž. nasip, pregrada pri vodi: reka se zaganja v brani; utrjena bran; pren. čustvo je podrlo brani razuma
  4.      braník 1 -a m (í) obrambni stolp, obrambni zid: graščakovi hlapci so se zbrali na grajskem braniku; reka je izpodjedala bregove, zato so zgradili kamnite branike ● vznes. iti na branik domovine branit domovino; vznes. trdno stati na braniku pravic, svobode vneto se bojevati za pravice, svobodograd. poševni leseni ščit na mostni kozi; lov., voj. ščitek okoli sprožilcev pri puški; navt. ladijska ograja, izdelana iz celega; šport., voj. del ročaja pri meču, ki ščiti roko pred udarci; rokobran
  5.      brbotánje  -a s () glagolnik od brbotati: brbotanje potoka / dekličino brbotanje
  6.      brbúnkati  -am nedov. () dajati glasove kot voda pri vretju; brbotati: voda brbunka
  7.      brčáti  -ím nedov. (á í) dajati tresoč se glas: bobni brčijo / star. voda je začela brčati brbotati, bobljati
  8.      bŕdo 2 -a s (ŕ) tekst. priprava na statvah za premikanje osnovnih niti navzgor in navzdol
  9.      bremeníti  -ím nedov. ( í) 1. obteževati kot z bremenom; obremenjevati: plačevanje anuitet bremeni podjetja; nesamostojnost je bremenila našo preteklost / noče je bremeniti še s tako skrbjo ♦ ekon. izdatki za vojsko bremenijo državni proračun se plačujejo iz državnega proračuna 2. publ. obtoževati, dolžiti: obtožnica ga bremeni, da je vlomil; priča ga bremeni pomoči pri tatvini 3. zastar. ležati kot breme: dolg bremeni na zemljišču
  10.      brenčáti  -ím nedov., brénči in brênči; brénčal in brênčal (á í) 1. oglašati se z enakomerno tresočim se glasom: čebela, muha brenči / preh. gredoč si je brenčal pesem mrmraje pel // dajati živalskemu brenčanju podoben glas: kolovrat brenči; zvonec na vratih je ostro brenčal; brezoseb. v glavi mu je kar brenčalo od teh dogodkov; pren. še vedno mu brenčijo v ušesih njene besede 2. brenčeč letati: čebele brenčijo od cveta do cveta; komar mi brenči okoli ušes; pren. take misli so mu brenčale po glavi 3. pog. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: štirinajst let ji je, pa že brenči; na stara leta je začel brenčati / za Janezom brenči brenčé: brenče letati brenčèč -éča -e: brenčeč glas; brenčeča vrtavka
  11.      brezdélnik  -a m (ẹ̑) zastar. brezdelnež: brezdelnik in tat / zabave za bogatine in brezdelnike
  12.      brezdúšnež  -a m () brezdušen človek: bil je na glasu kot birokratski diktator in brezdušnež
  13.      brezidéjnost  -i ž (ẹ̑) značilnost brezidejnega: zavračati brezidejnost zgolj estetske umetnosti / očitati komu brezidejnost
  14.      brezljúden  -dna -o prid. (ú ū) star. ki je brez ljudi, neobljuden: pristati na brezljudnem otoku / brezljudne ulice
  15.      brézovka  -e ž (ẹ́) 1. brezova šiba: na svoji koži boš občutil brezovko; švrkati koga z brezovko 2. redko brezova metla: pometati z brezovko
  16.      breztéžnost  -i ž (ẹ́) fiz. breztežnostno stanje: privajanje na breztežnost / dobro prestati stanje breztežnosti
  17.      brodljáti  -ám nedov.) redko brbotati, brbrati: na ognjišču brodlja zelje
  18.      brózga  -e ž (ọ̑) 1. vodén, shojen sneg; plundra: blato in brozga; sneg se je stajal v brozgo; umazana brozga 2. zmes debelozrnate snovi in tekočine: gnojnična brozga / čeber češnjeve brozge za žganje ♦ agr. bordojska brozga škropivo iz modre galice in apna 3. ekspr. slaba pijača: piti brozgo; pren. literarna brozga 4. zastar. drhal, sodrga: V službo je jemal najgrje malopridneže, tatove, pijance, vlačugarje in tako brozgo (J. Trdina)
  19.      bršljánka  -e ž () vrtn. bršljanu podobna lončna rastlina z živobarvnimi cveti, Pelargonium peltatum: na oknu cvetijo bršljanke
  20.      búniti se  -im se nedov.) neustalj. upirati se, puntati se: delavci se bunijo / pog., ekspr. kaj se pa buniš!
  21.      bútanje  -a s (ū) glagolnik od butati: butanje in sopihanje parnih kladiv; butanje valov; butanje na vrata / butanje topov
  22.      bútarica  -e ž (ú) manjšalnica od butara: povezati suhljad v butarico / butarica zobotrebcev / spletati butarico za cvetno nedeljo
  23.      cartánje  -a s () glagolnik od cartati: to cartanje je že preneumno
  24.      cedílo  -a s (í) luknjičasta priprava za precejanje tekočin: precediti skozi cedilo; cedilo za čaj, za juho ∙ ostati na cedilu brez pomoči, sam; pustiti koga na cedilu brez pomoči, podpore
  25.      cepetánje  -a s () glagolnik od cepetati: ritmično cepetanje plesalcev; otrokova jeza se kaže največkrat v cepetanju

   701 726 751 776 801 826 851 876 901 926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA