Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tat (451-475)


  1.      primótati se  -am se tudi primotáti se -ám se dov. (ọ̄; á ȃ) ekspr. priti, navadno skozi kaj ovirajočega: le s težavo se je primotal do nje ♪
  2.      pripeketáti  -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) peketaje priti: konji so pripeketali na dvorišče / ekspr. pripeketala je mimo v visokih petah prišla ♪
  3.      priprhútati  -am dov., tudi priprhutála (ū) prhutajoč prileteti: mimo okna je priprhutal netopir ♪
  4.      priropotáti  -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) ekspr. ropotajoč pripeljati: tovornjak, voz priropota na dvorišče; mimo je priropotal vlak / fant je priropotal z motorjem / priropotati v sobo v škornjih ropotajoč priti ♪
  5.      pristáti  -stánem dov. (á ȃ) 1. s plutjem priti do kopnega, obale in se ustaviti: ladja je že pristala; zaradi nevihte čoln ni mogel pristati; pristati ob pomolu, v pristanišču 2. z letenjem priti na zemljo, tla in se ustaviti: letalo je varno vzletelo in pristalo; vesoljska ladja je pristala na predvidenem kraju; pristati ob napovedanem času / zaradi megle so morali z letalom pristati; padalci so srečno pristali / ekspr. čmrlj je pristal na cvetu je priletel nanj; publ. skakalec je pristal na stodvajsetih metrih je skočil 120 m; pren., ekspr. pristal je čisto na dnu človeške družbe 3. ekspr. priti kam in tam ostati: obšli so celo mesto in nazadnje pristali v gostilni / po številnih selitvah je pristala v tem kraju se naselila 4. publ., navadno v zvezi z na privoliti v kaj, soglašati s čim: na ločitev ni pristal; končno je pristal, da bo sodeloval / pristati na ponudbo sprejeti jo ● zastar. nova obleka ji res pristane pristoji, pristaja; publ. tekmovalec je pristal na tretjem mestu je dosegel tretje mesto; ekspr. tudi on bo moral enkrat pristati na tleh začeti stvarno živeti; ekspr. nazadnje je le pristala v zakonu se je poročila ♪
  6.      pristáti  -stojím nedov., pristój pristójte; pristál; nam. pristàt in pristát (á í) navadno v sedanjem času povzročati ugoden estetski učinek: modra obleka ji pristoji / zelena halja lepo pristoji njenim lasem, redko k njenim lasem // biti primeren, ustrezen za koga: ženski pristoji nežnost; to ime mu ne pristoji / obnašaj se tako, kot pristoji pametnemu dekletu se spodobi ● zastar. sodba o teh stvareh ne pristoji njej ona ni upravičena soditi o teh stvareh ♪
  7.      prisvítati  -am dov. (ȋ) knjiž. prisijati, prisvetiti: zvezde so že prisvitale ∙ knjiž. prisvital se je beli dan zdanilo se je ♪
  8.      prišantáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. prišepati: prišantala je za njim; ob bergli je počasi prišantal do ležišča ♪
  9.      priščebetáti  -ám tudi -éčem [tudi čǝb] dov. (á ȃ, ẹ́) ščebetajoč prileteti: jate lastovic so priščebetale v vas // ekspr. živahno govoreč priti: mimo je priščebetala gruča otrok ♪
  10.      prišepetáti  -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) šepetaje reči, povedati komu kaj, zlasti česar ta ne ve: prišepetala mu je odgovor // ekspr. reči, povedati zlasti skrivaj: ob neki priložnosti mi je to prišepetala / v pismu je skušal prišepetati, da to potovanje ni potrebno prikrito povedati ♪
  11.      pritopotáti  -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) topotajoč priteči: konji so pritopotali na pašo / pritopotala sta po majavih stopnicah topotajoč prišla ♪
  12.      pritrepetáti  -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) ekspr. trepetaje priti: majhen fant pritrepeta k materi ♪
  13.      privŕtati  -am dov. (r̄) z vrtanjem priti: privrtati do sredine hloda, skozi zid / privrtali so do nafte ∙ ekspr. privrtal je do njene skrivnosti odkril jo je ♪
  14.      prižvenketáti  -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) žvenketajoč priti: z ostrogami na škornjih je prižvenketal v sobo ♪
  15.      procvítati  -am nedov. (ȋ) zastar. cveteti: roža lepo procvita / v tistem času je gospodarstvo procvitalo procvitajóč -a -e: doba procvitajoče kulture ♪
  16.      próstata  -e ž (ọ̑) anat. žleza pri moškem, ki proizvaja semensko tekočino in jo izloča v sečnico, obsečnica: hipertrofija prostate / operirati koga na prostati ♪
  17.      pŕtati  -am nedov. (r̄) star. nalagati na hrbet: nosači prtajo bremena ♪
  18.      púntati  -am nedov. (ú) spodbujati k uporu: puntati kmete, vojake / ekspr. puntati mladino púntati se upirati se: kmetje so se puntali / ekspr. puntati se staršem ♪
  19.      rabótati  -am nedov. (ọ̑) star. 1. opravljati tlako: tlačani so morali rabotati fevdalcem 2. težko delati, garati: ves dan rabotati v gozdu / uprli so se, ker niso hoteli rabotati okupatorju ♪
  20.      rabútati  -am nedov. (ȗ) pog. trgati, nabirati na tujem: rabutati češnje ♪
  21.      ráhtati  -am nedov. (ȃ) nar. dolenjsko oglašati se s kratkimi, enakomernimi, zateglimi glasovi: kokoši so rahtale in stopicale po dvorišču ● ekspr., redko avtomobil je rahtal po slabi cesti ropotal ♪
  22.      rájtati  -am nedov. (á) zastar. računati: rajtati na pamet / veliko mu je rajtal / stara je, rajtam, dvajset let mislim ♪
  23.      ràtatà  medm. (ȁ-ȁ) posnema glas bobna, trobente: četa je korakala po taktu: ratata, ratata / ratata, se je spet oglasila strojnica ♪
  24.      rátati  -am dov. (ȃ) nižje pog. 1. postati: ratati lačen; ratalo mu je dolgčas / zaradi njegovega vprašanja je ratala rdeča je zardela 2. nastati, razviti se: ni vedel, kaj bo ratalo iz tega 3. posrečiti se, uspeti: to nama bo gotovo ratalo ♪
  25.      razblebetáti  -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) slabš. na več krajih nepremišljeno reči, povedati: novico o poroki je hitro razblebetala razblebetáti se razgovoriti se: v pijanosti se je razblebetal ♪

   326 351 376 401 426 451 476 501 526 551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA