Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tat (438-462)



  1.      preteptáti  -ám [tudi tǝp] dov.) popolnoma, v celoti steptati: preteptati sneg / s smučmi preteptati skakalnico
  2.      pretúhtati  -am dov. (ú) pog. premisliti: pretuhtati delovni načrt; pismo je pretuhtal od stavka do stavka; dobro si vse to pretuhtal / pretuhtal je vse mogoče posledice svojega ravnanja
  3.      prevŕtati  -am dov. () 1. z vrtanjem narediti luknjo, odprtino: prevrtati desko / prevrtali so hrib za predor / črv je prevrtal mizo 2. ekspr. prebosti, preluknjati: prevrtali so mu gume na kolesu; pren. strel je prevrtal nočno tišino ● ekspr. vojaki so vse prevrtali in preobrnili prizadevno, natančno preiskali; ekspr. krogle so mu prevrtale telo prestrelile; ekspr. prevrtati koga z očmi, s pogledom strogo, pozorno ga pogledati prevŕtati se vrtajoč priti skozi kaj: žival se ni mogla prevrtati na površje prevŕtan -a -o: prevrtan klobuk; pod je že na več mestih prevrtan; prevrtane gume
  4.      prhútati  -am nedov., tudi prhutála (ū) 1. hitro, slišno mahati s perutmi: kokoš prhuta; postovka hitro prhuta; štorklje so letele, ne da bi prhutale; pren., ekspr. zunaj prhuta burja // prhutajoč letati: jate galebov prhutajo nad pristaniščem; netopir prhuta sem in tja; ptič prhuta po kletki; pren., ekspr. novice so prhutale od vasi do vasi ♦ zool. premikati se po zraku z letalno mreno 2. ekspr. (rahlo) plapolati, vihrati: zastori prhutajo v vetru 3. knjiž., ekspr. biti prisoten v mislih, predstavah koga: nedoločna slutnja prhuta v srcu // biti prisoten kje sploh: nad mestom prhuta preplah; skrb prhuta pod stropom prhutáje: okorno prhutaje je ptič odletel prhutajóč -a -e: prhutajoč s perutmi; nemirno prhutajoč ptič
  5.      pribarantáti  -ám dov.) 1. pog. s pogajanjem priti do česa: od domačinov je pribarantal nekaj zlata / ekspr. s tem denarjem ne boš veliko pribarantal kupil; pren. tega daru si ne moreš pribarantati 2. raba peša s kupčevanjem priti do česa: pribarantala je le malo denarja; pribarantati posestvo
  6.      pricepetáti  -ám dov.) cepetajoč priti: otroci so bosi pricepetali k materi in se stisnili k njej
  7.      pricopotáti  -ám dov.) copotajoč priti: otroci so pricopotali z mokrimi čevlji
  8.      pričofotáti  -ám dov.) čofotajoč priti: otroci so pričofotali iz vode / race pričofotajo k bregu
  9.      prifrfotáti  -ám tudi -óčem dov., ọ́) frfotaje prileteti: ptice so prifrfotale in sedle na drevo / ekspr. prifrfotala je v sobo lahkotno, hitro prišla
  10.      prikrohotáti se  -ám se in -óčem se dov., ọ́) ekspr. krohotaje se priti: prikrohotal se je skozi vrata
  11.      prilétati  -am nedov. (ẹ̑) priletavati: na cvete priletajo čebele / letalo je priletalo vsak dan dvakrat / od zahoda so v vas priletale granate / priletale so redke snežinke naletavale
  12.      prilótati  -am dov. (ọ̑) teh. z lotom pritrditi: prilotati roč na pokrov
  13.      primeketáti  -ám in -éčem dov., ẹ́) meketajoč priti: drobnica je primeketala na pašnik
  14.      primótati se  -am se tudi primotáti se -ám se dov. (ọ̄; á ) ekspr. priti, navadno skozi kaj ovirajočega: le s težavo se je primotal do nje
  15.      pripeketáti  -ám tudi -éčem dov., ẹ́) peketaje priti: konji so pripeketali na dvorišče / ekspr. pripeketala je mimo v visokih petah prišla
  16.      priprhútati  -am dov., tudi priprhutála (ū) prhutajoč prileteti: mimo okna je priprhutal netopir
  17.      priropotáti  -ám tudi -óčem dov., ọ́) ekspr. ropotajoč pripeljati: tovornjak, voz priropota na dvorišče; mimo je priropotal vlak / fant je priropotal z motorjem / priropotati v sobo v škornjih ropotajoč priti
  18.      pristáti  -stánem dov.) 1. s plutjem priti do kopnega, obale in se ustaviti: ladja je že pristala; zaradi nevihte čoln ni mogel pristati; pristati ob pomolu, v pristanišču 2. z letenjem priti na zemljo, tla in se ustaviti: letalo je varno vzletelo in pristalo; vesoljska ladja je pristala na predvidenem kraju; pristati ob napovedanem času / zaradi megle so morali z letalom pristati; padalci so srečno pristali / ekspr. čmrlj je pristal na cvetu je priletel nanj; publ. skakalec je pristal na stodvajsetih metrih je skočil 120 m; pren., ekspr. pristal je čisto na dnu človeške družbe 3. ekspr. priti kam in tam ostati: obšli so celo mesto in nazadnje pristali v gostilni / po številnih selitvah je pristala v tem kraju se naselila 4. publ., navadno v zvezi z na privoliti v kaj, soglašati s čim: na ločitev ni pristal; končno je pristal, da bo sodeloval / pristati na ponudbo sprejeti jozastar. nova obleka ji res pristane pristoji, pristaja; publ. tekmovalec je pristal na tretjem mestu je dosegel tretje mesto; ekspr. tudi on bo moral enkrat pristati na tleh začeti stvarno živeti; ekspr. nazadnje je le pristala v zakonu se je poročila
  19.      pristáti  -stojím nedov., pristój pristójte; pristál; nam. pristàt in pristát (á í) navadno v sedanjem času povzročati ugoden estetski učinek: modra obleka ji pristoji / zelena halja lepo pristoji njenim lasem, redko k njenim lasem // biti primeren, ustrezen za koga: ženski pristoji nežnost; to ime mu ne pristoji / obnašaj se tako, kot pristoji pametnemu dekletu se spodobizastar. sodba o teh stvareh ne pristoji njej ona ni upravičena soditi o teh stvareh
  20.      prisvítati  -am dov. () knjiž. prisijati, prisvetiti: zvezde so že prisvitale ∙ knjiž. prisvital se je beli dan zdanilo se je
  21.      prišantáti  -ám dov.) slabš. prišepati: prišantala je za njim; ob bergli je počasi prišantal do ležišča
  22.      priščebetáti  -ám tudi -éčem [tudi čǝb] dov., ẹ́) ščebetajoč prileteti: jate lastovic so priščebetale v vas // ekspr. živahno govoreč priti: mimo je priščebetala gruča otrok
  23.      prišepetáti  -ám tudi -éčem dov., ẹ́) šepetaje reči, povedati komu kaj, zlasti česar ta ne ve: prišepetala mu je odgovor // ekspr. reči, povedati zlasti skrivaj: ob neki priložnosti mi je to prišepetala / v pismu je skušal prišepetati, da to potovanje ni potrebno prikrito povedati
  24.      pritopotáti  -ám tudi -óčem dov., ọ́) topotajoč priteči: konji so pritopotali na pašo / pritopotala sta po majavih stopnicah topotajoč prišla
  25.      pritrepetáti  -ám in -éčem dov., ẹ́) ekspr. trepetaje priti: majhen fant pritrepeta k materi

   313 338 363 388 413 438 463 488 513 538  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA